Srečanje poteka vsako leto v drugi občini in letos je dogodek gostila občina Brežice.
Župani so predstavili dosežke preteklega leta ter načrte in usmeritve za delo v letošnjem letu, veliko pa so tudi govorili o predvidenem zmanjšanju koncesijskih prihodkov.
Brežicam se obeta novi zdravstveni domom, novi vodovodi in atletski stadion.
Občina Brežice je v letu 2023 nadaljevala z investicijskim ciklom, ki so ga zaznamovali zaključki projektov, ki so bili sofinancirani z evropskimi sredstvi - kolesarska povezava med Brežicami in Krško vasjo in hidravlične izboljšave vodovodnega sistema v občinah Brežice in Bistrica ob Sotli. Z dokončanjem paviljona se je zaključila obnova Vodovodnega stolpa. Uspešno sta bili zaključeni tudi dve najobsežnejši fazi obnove atletskega stadiona v Brežicah. Občina je zgradila nov lesen most čez reko Krko na Borštu, ker je bil obstoječi most dotrajan in poškodovan. Tudi posodobitev namakalnega sistema Arnovo selo je zaključena.
Gostitelj srečanja in župan občine Brežice Ivan Molan je izpostavil, da se občina težko sooča z manjšimi proračunskimi sredstvi, ki jih pridobi na račun koncesij. Občina Brežice je zato pristopila k pobudi 22 slovenskih občin za vložitev ustavne presoje. Zaradi zmanjševanja sredstev bo namreč občina Brežice izgubila okoli 100 tisoč evrov. To neposredno vpliva na občane, ki so zaradi finančnih omejitev prikrajšani bodisi pri investicijah bodisi pri reševanju drugih problemov.
Občina Brežice sredstva v letu 2024 usmerja predvsem v pomembne lokalne projekte. Poudarek je na dokončanju zdravstvenega doma in lekarne – ta projekt bo zahteval več kot 4 milijone evrov. Poleg tega so v načrtu tudi začetek gradnje kanalizacije v Krški vasi, izgradnja določenih vodovodov in vzpostavitev atletskega stadiona. Vse te investicije so bistvene za izboljšanje kakovosti življenja občanov in nadaljnji razvoj občine.
Krško bo kljub zmanjšanim sredstvom izvedlo vse načrtovano projekte.
Župan Mestne občine Krško Janez Kerin leto 2023 ocenjuje kot uspešno, saj so bile uresničene številne načrtovane naložbe in projekti, za katere so v proračunu namenili 17,5 milijona evrov. Nadaljevali so z rekonstrukcijo Ceste krških žrtev, dokončali so že omenjeno kolesarsko povezavo med Kriškim in Kostanjevico na Krki, energetsko sanacijo Doma XIV. divizije Senovo in rekonstrukcijo Lovske ceste v Brestanici. V letošnjem letu pa načrtujejo pridobitev gradbenega dovoljenja za OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško ter nadaljevanje aktivnosti za izgradnjo Bazena Krško. V načrtu je tudi pričetek energetske sanacije telovadnice pri Osnovni Soli Adama Bohoriča Brestanica in sanacija telovadnice v Domu XIV. divizije Senovo.
Za področju prometne infrastrukture letos občina namenja 9,5 milijona evrov. Poudarek bo na izgradnji sekundarnega cestnega omrežja. Nadaljuje pa se gradnja komunalne infrastrukture na Senovem, v Leskovcu, Brestanici, Krškem in Podbočju, v skladu z državnim operativnim programom. Eden večjih projektov izgradnje infrastrukture je nova medmestna povezava Krško-Brežice, za katero teče priprava državnega prostorskega narta.
V letu 2024 bosta postavljeni dve novi postaji za avtomatizirano izposojo koles, in sicer na železniški postaji v Brestanici ter pri gasilskem domu v Leskovc pri Krškem.
Ena izmed prioritetnih nalog v letu 2024 je pridobitev dodatnih novih stanovanjskih enot za kadrovske potrebe ter dodatnih stanovanjskih kapacitet za potrebe starejših, saj se je ob gradnji oskrbovanih stanovanj pokazala velika potreba po novi enotah, ki odgovarjajo na potrebe starajoče družbe.
Tudi Mestna občina Krško je pristopila k pobudi 22 občin za ustavno presojo uredbe, ki zmanjšuje koncesije občinam. Izvajanja uredbe bi namreč lahko privedlo do zmanjšanja teh sredstev za 40 odstotkov. Župan Janez Kerin pa upa, da tudi v primeru zmanjšanja koncesij občina ne bo prikrajšana za nobenega od načrtovanih projektov. Sredstva bi v tem primeru zagotovili s prerazporeditvami.
Glede letošnjega proračuna je župan povedal, da je ta usmerjen v investicije. Kljub nekaterim predhodnim nesoglasjem so občinski svetniki in župan na koncu našli konsenz, nekatera sredstva prerazporedili in proračun potrdili.
Sevnica nadaljuje z začetimi infrastrukturnimi projekti in opozarja na vpliv zmanjšanja koncesijskih prihodkov na sprejemljivost novih infrastrukturnih projektov.
Leto 2023 je občina Sevnica zaključila z dokončanjem dveh dolgoletnih projektov ureditve komunalne infrastrukture: vodovodni sistemi občine in izgradnja dodatnih kanalizacijskih vodov v Sevnici s priključitvijo na skupno čistilno napravo. Z zaključeno gradnjo novega krožišča v Šmarju je posodobljena glavna mestna vpadnica, ki omogoča tekoč potek prometa v industrijsko cono in v center Sevnice. Zaključena je bila tudi dograditev osnovne sole na Blanci in obnova športnih površin pri OŠ Sava Kladnika Sevnica.
V letu 2024 se med drugim nadaljuje tudi gradnja nove osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami. Poglavitna usmeritev občine Sevnica pa bo načrtovanje projektov je omogočanje enakomernega razvoja vseh krajev občine ob upoštevanju izraženih potreb v lokalnem prostoru.
V zaključni fazi je gradnja nove OS Ane Gale. Po zaključku okoljevarstvenega moratorija bodo stekla dela za gradnjo novih mostov čez reko Hinjo v Krmelju. Mostova bosta nadomestila dotrajano premostitveno infrastrukturo, v neposredni okolici mostov pa so načrtovane dodate prometne in protipoplavne ureditve.
V letu 2024 v Sevnici pričakujejo dobava gasilskega vozila z lestvijo za gašenje in reševanje z višin GVCZD-1, s katerim bo pod okriljem Gasilske zveze Sevnica upravljajo Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica. Uporaba vozila bo na podlagi podpisanega sporazuma poleg občine Sevnice namenjena še občini Radeče.
Župan Srečko Ocvirk je glede zmanjšanje koncesijskih prihodkov izpostavil vpliv na infrastrukturne projekte državnega pomena. Nekdaj je koncesija za izkoriščanje energetskega potenciala v sevnici znašala okoli 600 tisoč evrov, sedaj pa bo občina dobila le nekaj več kot 300 tisoč evrov. To vodi v prilagoditve načrtov in časovnih okvirov izvedbe projektov v občini. Župan pa je tudi povedal, da tako znižanje koncesij vpliva na sprejemanje novih infrastrukturnih projektov, saj lokalo okolje ne bo imelo pozitivnega odnosa do umeščanja velikih projektov v prostor.
Radeče nasprotujejo nepravično porazdeljeni solidarnosti
V Radečah so preteklem letu zaključili projekt prenove radeške športne dvorane in atletske steze.
Župan občine Radeče Tomaž Režun je spomnil na rekordne dobičke energetskih podjetij, višje cene elektrike, hkrati pa manjše prihodke zaradi zmanjšanja koncesij. To ocenjuje kot nesprejemljivo. Ob tem poudarja, da zagovarja solidarnost, a naj ta potem velja za vse.
Kostanjevica na Krki bo še lepša in varnejša z novimi mostovi, s kolesarsko povezavo do Krškega in z javnim vodovodom za vse prebivalce.
Občina Kostanjevica na Krki je v letu 2023 izvajala številne cestne infrastrukturne projekte – nekateri od teh so še v teku. Zaključen pa je bil projekt kolesarske povezave Krško - Kostanjevica na Krki, ki je dolga skoraj 20 km, in obnova ceste v spodjem Orehovcu. Dokončana je tudi nova javna razsvetljava v Sajevcah, s čimer se je povečala prometna varnost na cesti in novi kolesarski povezavi.
Tudi župan občine Kostanjevica na Krki Robert Zagorc se je osredotočil na finančne izzive in prihodnost občinskega proračuna. Zmanjšanje sredstev za uravnavanje razvitosti iz 8 % na 6 % pomeni približno 80 tisoč evrov manj prihodka. To lahko močno vpliva na načrtovane projekte in naložbe. Celoten proračun občine sicer znaša približno 3,8 milijona evrov, povprečnine pa se bodo letos višje.
Kostanjevica na Krki ima tudi dve vasi, ki še nimata vodovoda. To sta Sovrbje in Vrtača, ki ležita v Gorjancih in imata skupaj približno 50 prebivalcev. Vasi mata sicer vaški vodovod, ki pa ni vzdrževan in tamkajšnja voda ni pitna. Projekt izgradnje javnega vodovoda se je začel že lani, letos pa se bo nadaljeval. Župan si želi, da bi tudi zaradi tega mladi raje ostali doma.
V letu 2024 načrtuje tudi prenovo dveh mostov. Severni most je v slabem stanju. Tercialski ali Mali most pa je dokončno poškodovalo avgustovsko neurje. Pripravljalna dela na Severnem mostu so se že začela, dejansko delo na mestu pa se bo pričelo 15. januarja, ko je tudi predvidena prometna zapora. Upajo, da bo most gotov do konca aprila. Razpis za izvedbo Tercialskega mostu pa je trenutno v teku.
Bistrica ob Sotli je slovenska zelena destinacija, prizadeva pa si za kompenzacije in odškodnine.
V minulem letu je občina sanirala plazove na lokalnih cestah in z destinacijo Podčetrtek prejela srebrni znak Slovenia Green Destination. Znak nacionalnega in certifikacijskega programa Zelena shema slovenskega turizma je potrditev in priznanje, da je Bistrica ob Sotli zelena destinacija, vzor in gonilo razvoja turizma, ki je odgovoren do okolja in družbe.
Občina nadaljuje postopke za odkup dela zemljišča z ruševinami gradu Kunšperk. Z lastniško pravico bo občina pridobila odprte možnosti za prijave na razpise iz sredstev kulturne dediščine. Načrtujejo ureditev turistične in razgledne točke, za kar bo potrebno konservirati ruševine, urediti komunalno infrastrukturo in poskrbeti za ureditev okolice.
Nadaljuje se tudi izgradnja primarnih kanalizacijskih vodov in priklapljanj uporabnikov na javno kanalizacijsko omrežje. S tem projektom bo tudi optimizirano delovanje čistilne naprave, saj se bodo meteorne vode izločile, uporabniki pa bodo lahko opustili obstoječe greznice.
V letu 2024 bodo nadaljevali z obnovo Bratuševe domačije, ki jo ščiti status lokalnega spomenika in bo skozi prenovo postala medgeneracijski center s stanovanji. Na domačiji bodo nastala štiri neprofitna stanovanja - tri varovana stanovanja in eno stanovanje za mlado družino. Za obdobje 2024 - 2026 pa je predvidena širitev vrtca in telovadnice OŠ Bistrica.
Župan občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak je izpostavil, da je razvojni indeks občine en najnižjih v državi. Kritičen je bil do načina razporejanja sredstev, ki favorizira mestne občine. Takšna politika ima posebej opazen učinek na manj razvite občine, kjer lahko že majhna zmanjšanja proračuna lahko znatno vplivajo na njihovo sposobnost izvajanja izboljšav in infrastrukturnih projektov.
Kritičen je bil o sedanje vlade, ker ta ne upošteva dejanskih potreb in okoliščin manj razvitih regij. Župan želi pospešiti reševanje te problematike in že napoveduje sestanke na tako z Ministrstvom za lokalno samoupravo kot tudi z Ministrstvom za okolje in prostor.
Težavo predstavlja tudi dejstvo, da Bistrica ob Sotli ne more sodelovati pri številnih razpisih, saj celotna občina leži v območju Nature 2000. »V prostoru, kjer živimo, so omejitve in te omejitve bi radi imeli kompenzirane,« je povedal župan. Podporo projektu JEK2 pa pogojuje z odškodnino, ki bi jo po njegovem mnenju morala dobiti občina Bistrica ob Sotli.
