Intervju z generalnim direktorjem GEN energije
Vodenje GEN energije ste prevzeli z aprilom. Česa ste se najprej lotili? Kako je potekal vaš prvi delovni teden?
Začel sem prvega aprila in upam, da to ni bila kakšna prvoaprilska šala. V energetiki delujem že kar nekaj časa in vsaka družba, v katero prideš, je nek mikrokozmus, so nekateri običaji, ki jih je potrebno spoznati. Prvo kar je, da spoznaš sodelavce. Te nekatere ključne sem pobližje spoznal že vrsto let poprej, ostale pa ne. Potrebno je, da vidiš kako družba, firma diha. Potreben je čas, da se prilagodiš, da se sodelavci prilagodijo tebi, da se prilagodijo na nov ritem. To na nek način za vse predstavlja nek stres. Morda je to potrebno obrniti v pozitivni stres, da se dobi nov zagon, nova sveža energija in da gremo po tej poti naprej.
V slovenski energetiki ste sicer prisotni že vrsto let, do nedavnega ste bili državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, pred tem ste vodili HSE in Termoelektrarno-toplarno Ljubljana.
Zadnje delovno mesto je bilo zelo zahtevno, zelo zanimivo, zelo izzivalno. Ko sem se pred dvema letoma odločil, ali naj se odzovem povabilu ministra Vrtovca za mesto državnega sekretarja, odgovornega za energijo, poleg tega še za trajnostno mobilnost in prometno politiko, bom rekel, da nisem okleval. To mi je bil izziv. Slovenija je polovico lanskega leta predsedovala svetu Evropske unije. To mednarodno okolje mi je bil izziv, vedno mi je ležalo. Rad sem v takšnem okolju, rad se gibljem v takšnem okolju. Mislim, da je tudi Slovenija s predsedovanja dokazala, da smo resna in urejena država. Nenazadnje nam je veliko dosjejev uspelo zapreti, ne samo na področju energije in transporta, ampak tudi na vseh ostalih področjih. Kariero sem začel v energetiki. Glede na to, da sem po poklicu pravnik, sem začel v Termoelektrarni toplarna Ljubljana, največji kogeneracijski objekt v državi, ki oskrbujejo glavno mesto s toploto in električno energijo. Potem Holding Slovenske elektrarne, kjer sem prišel v turbulentnih časih, ko se ni vedelo, kaj se bo zgodilo z blokom 6 v Termoelektrarni Šoštanj, pa z rekordno nizkimi cenami električne energije v primerjavi s tem, kar zdaj vidimo in kar bomo verjetno posledice čutili vsi z visokimi cenami električne energije. Ti dve funkciji bi lahko primerjali med seboj - v eni je bila cena električne energije zelo nizka, zdaj je zelo visoka. Kar je seveda glede na prihodke boljše in so manjše težave, so pa seveda izzivi drugje. Zdaj sem tukaj, vesel sem, da me je nadzorni svet potrdil in sprejel moj program dela, da so z imenovanjem prepoznali mojo vizijo. Želim si sodelovanja z vsemi, tako na državni ravni, kjer bodo pomembni deležniki, in na lokalnem področju, ki vpetost v sistem, v Posavje kot enega temeljnega stebra slovenskega elektroenergetskega sistema in če hočete tudi zelenega prehoda.
Rdeča nit vseh omenjenih služb je torej energetika. Vendar kakšna je ključna razlika med delovanjem v energetskih družbah in delovanju na ministrstvu?
Kar se tiče vodenja ljudi, prineseš s seboj nek svoj stil vodenja. Vsak posameznik ima osebni stil vodenja. Prvega pol leta sem bil izredno presenečen, ker sem prišel z nekim drugačnim dojemanjem slovenskega uradništva in bi na tem mestu želel pohvaliti, da so se sodelavci, s katerimi sem delal, z veliko večino izkazali za zelo strokovne, za zelo profesionalne in zelo zavzete. Vse pohvale na tem mestu. In če to primerjam z eno družbo, ima podoben hierarhalni sistem, sistem poveljevanja, sistem prenosa nalog, delegiranja, je lahko podoben. Družbe se razlikujejo po tem, ali so večje ali manjše, ali so nekatere družbe v skupini kot v HSE ali v GEN energiji. Na področju ministrstva se čuti vpliv politike. Politika je del vsakdana, predvsem to, kar smo počeli glede zakonodaje. Ne smemo pozabiti, da smo v sistemu covida delovali dve leti in to je bilo zelo zahtevno. Z zmanjšanjem števila zaposlenih, z delom od doma, prilagajanjem drug drugemu. Ampak je šlo, mislim, da ti rezultati, ki so bili doseženi in ki smo jih skupaj z ekipo dosegli v teh dveh letih, so zelo dobri.
Vaše imenovanje na mesto generalnega direktorja je v lokalni skupnosti poželo precej nestrinjanja. Med drugim se pojavljajo očitki o političnem kadrovanju.
Seveda je bilo politično kadrovanje. Saj nenazadnje, Republika Slovenija je 100% lastnica družbe GEN energija. In kakšno pa naj bi bilo drugačno kadrovanje. Lokalna skupnost, nekateri mestni svetniki, so mi očitali nekompetentnost. Niso nisem trdil, da sem strokovnjak za jedrsko varnost, zato imam vrhunsko ekipo okoli sebe. Zato sem se za to odločil, sem kompetenten in imam znanja iz drugih stvari, iz vodenja, iz projektnega vodenja. Nimam težav s tem, to sem želel povedati. In zato sem se tudi odzval na povabilo župana, Mestnega sveta, da se predstavim in da tam pove. Ne da se apriori vnaprej dajejo vrednostne sodbe. Nobenemu svetniku ali svetnici nisem dajal vrednostnih sodb, kako in s kakšnim načinom, iz katerega vzroka sodijo o meni, ker me ne poznajo in z menoj niso opravili niti enega razgovora. Temu je bila namenjena ta seja, mislim, da je bila seja dolga, zanimiva in smo se predstavili drug drugemu. Mislim, da nekih zadržkov ne bo. Z Mestno občino Krško smo ves ta čas, ko sem bil na ministrstvu, sodelovali več kot dobro. Nenazadnje bo Vrbina, odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, doživelo svoj epilog. Kar pomeni, da bo izdano gradbeno dovoljenje. Kar je predpogoj za podaljšanje življenjskega dobe bloku 1.
Med drugim so zaskrbljeni, da boste sedež GEN energije preselili v Ljubljano.
"Ne vem, od kod te informacije. Nikoli in nikdar ni nihče rekel, da se bo sedež preselil. Sedež je tukaj, vpet je v lokalno okolje, zaposlenih v glavnini prihajajo iz lokalnega okolja in ne vidim pravzaprav nobenega ali praktično nobenega razloga, da bi se sedež selil. In ta strah je povsem odveč.
Kako bi ocenili razmere na trgu z energenti oziroma električno energijo?
Slovenija je vpeta v evropski energetski trg, smo del energetske unije in zadeve so dinamične. Če pogledamo konec lanskega leta, ko so se cene začele vzpenjati. Nobenemu ni bilo jasno, zakaj. Marsikakšnemu dejavniku so pripisovali, da se bodo cene umirile. Spomnite se 350 evrov za megavatno uro, ko si ni nihče mislil, da bo električna energija doživela. Zemeljski plin je rastel, pa padel. Napovedi analitikov so bile, da se bodo stvari umirile, ko bo konec zime. Pa je prišel 24. februar, napad Ruske federacije na Ukrajino, vojna. In so cene znova podivjale. Ne samo energentov, ampak tudi ostalega. Kar lahko spremljamo na borzah. Mislim, da je to je en čas, ena geopolitična situacija, ki se po mojih napovedih 5 do 10 let ne bo umirila. Tu bomo morali marsikaj narediti, da pridemo do spoznanja, da je v tem trenutku kljub vsej krizi to priložnost. To priložnost vidimo, da se odcepimo, da omejimo zemeljski plin. V Sloveniji je na žalost 100% odvisen od Ruske federacije. Da najdemo druge poti, predvsem kar se tiče proizvodnje električne energije. Na razpolago imamo še kar nekaj neizkoriščenega hidro potenciala, na razpolago imamo sončno energijo, na razpolago imamo geotermalno energijo. In nenazadnje, to kar najbolje znamo v naši skupini - jedrska energija. Drugi blok mislim, da je realnost.
Kje je trenutno projekt JEK2?
Projekt je lansko leto dobil energetsko dovoljenje, kar je seveda prvi korak. To še ne pomeni končne investicijske odločitve. Začeli smo s koncem meseca marca, ko je Ministrstvo za infrastrukturo na Ministrstvo za okolje in prostor posredovalo državni prostorski načrt. S tem se stvari z umeščanjem v prostor začenjajo. Tu računam na sodelovanje tako lokalne skupnosti kot države, vseh državnih organov. Da se jim te stvari predstavi in predvsem, da se jim predstavi pomen in nuja po takšnem objektu. Mi se moramo zavedati, jedrska energija doživlja renesanso. Vse države, ki imamo jedrsko elektrarno, bomo razmišljale o nadgradnji tega, o novih proizvodnih objektih. Kar pomeni, da bodo tovarne, proizvajalci zasedeni. In bo potrebno čakati na vrstni red. Zato je še kako pomembno, da se odločitev o drugem bloku sprejmemo čimprej. Hkrati pa sem prepričan, da 2033 bo drugi blok stal.
Je država do projekta drugega bloka JEK naklonjena?
Država je naklonjena, sicer ne bi izdala energetskega dovoljenja. Sicer v resolucijo o razogljičenju do 2050 ne bi umestila tega, ne bi govorila v Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) o tem, da se nadaljuje z jedrsko opcijo. Glede na to, da fosilni viri izstopajo, je Slovenija sprejela odločitev, da se z letom 2033 izstopi iz uporabe premoga, fosilnega vira. Nimamo druge možnosti, priložnost je v jedrski energiji, kar izkazujemo z več kot 40-letnim odličnim, varnim in zanesljivim obratovanjem prvega bloka.
Kakšno pa je stališče do tega objekta v javnosti? Kaj opažate? Pogosto se govori o morebitnem posvetovalnem referendumu.
Javnost dojema kot neko dejstvo, vsaj lokalna javnost. Če gremo pa širše, Slovenija živi s tem. Nenazadnje, zadnjih 40 let odkar obratuje ta elektrarna, dobiva eno tretjino svoje proizvodnje iz Nuklearne elektrarne Krško. Prav je tako in mislim, da nekega negativnega sentimenta v javnosti ni. Seveda se pojavljajo takšni in drugačni pomisleki, imamo pa mi izvrstne strokovnjake, tudi kar se tiče informiranja javnosti stopamo na to pot, ki se bo še intenzivirala, da se javnost obvešča. Da jedrska energija ni nek bavbav. Ampak, da je koristna in varna, seveda ob vseh predpostavkah, ki jih kolegi v elektrarni še kako sledijo. Zdaj z 10-letnim dokončanim projektom nadgradnje varnosti, za katere smo mimogrede namenili 400 milijonov evrov in ta nuklearka spada med sigurno najbolj varne nuklearne elektrarne na svetu. Posvetovalni referendum? Z referendumi je v Sloveniji tako, da se zaigra na čustva ljudi. Ljudje se lahko tako ali drugače odločijo. Naša naloga je, da jih pravilno informiramo, seznanimo in ne sme biti referendumsko vprašanje samo, ali ste za ali proti drugemu bloku. Vprašanje mora biti, ali ste za ali proti zeleni prihodnosti, ali ste za ali proti razogljičenju, ali ste za dostopnim konkurenčnim cenam električne energije. To so prava vprašanja, ki jih je potrebno nasloviti. Prepomembno vprašanje je o drugem bloku je, da bi ga enostavno samo prepustili referendumskemu vprašanju.
Ali razmišljate o sodelovanju s Hrvaško?
Hrvaška je ponudila idejo, da nadaljuje to, kar si s pogodbo od ustanovitve naprej s hrvaško državo delimo, torej polovica proizvodnje električne energije gre Hrvaški, druga polovica ostane v Sloveniji. In to je eden izmed relativno dobrih primerov dobre prakse, kako se kljub temu, da je razmerje 50-50, da živeti. Mi ta njihov predlog, da bi sodelovali pri drugem bloku, sprejemamo. V tem trenutku se do tega ne moremo opredeliti, ker je znanih premalo podatkov. Najprej želimo zapreti finančno konstrukcijo. So pa te ponudbe na mizi, ne samo s Hrvaške - tudi od drugod prihajajo. Vedno bolj bo, ker se bo to vedno bolj finančno izplačalo. Nenazadnje, konec lanskega leta je bila sprejeta taksonomija, drugi delegiran akt, s katerim Evropska komisija odpira, daje pozitiven signal potencialnim financerjem, da je jedrska energija sprejemljiva kot nizkoogljična.
Za energetsko samozadostnost je, tako vsaj zatrjujejo strokovnjaki, nov jedrski objekt skorajda nujen. Kaj nas čaka, če se zanj ne bi odločili, ker samoumeven pač ni.
Kaj če, o tem se ne bi rad pogovarjal. Rad bi se pogovarjal, kdaj ga bomo postavili, da ga postavimo čimprej. Ker če ga ne bo ... Fosilni viri se umikajo, Termoelektrarna Šoštanj ... Če tega novega objekta ne bo, bomo imeli po koncu življenjske dobe, po koncu podaljšanja življenjske dobe, manko dveh tretjin električne energije v Sloveniji. To je čez 10, 11 let. Se lahko zgodi in odvisni bomo od uvoza. Ne verjamem pa, da bodo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, pripravljeni plačevati višje cene električne energije. Že zdaj soočeni s temi višjimi cenami energentov smo videli nemalo kakšen protest ali slabo voljo. To je del nacionalne varnosti, s katero se ni za igrati.
Kako kaže projektu HE Mokrice?
Zatika se predvsem zaradi pravdnih postopkov, zaradi pritožb okoljevarstvenih organizacij, ene izmed njih. Te organizacije so vedno deležnik v samem postopku, nekje je pač potrebno potegniti mejo. Govorimo o 300 milijonskem projektu, če govorimo še o infrastrukturnem in energetskem delu. Na žalost so najdene nekatere napake v postopku. Ampak prepričan sem, da bo z integriranim gradbenim dovoljenjem, ki bo mislim, da v kratkem času sprejet na vladi, upam, da se bodo stvari preveselile na pozitivno stran, da se bo z gradnjo morda začelo že konec letošnjega leta, ali pa najkasneje v naslednjem letu.
A je še vedno v načrtu, ko enkrat zaključite z izgradnjo spodnjesavskih elektrarn, verigo postaviti na srednji Savi?
Da, Slovenija ima to idejo. Sploh s tremi elektrarnami na srednjem delu srednje Save, od Trbovelj nizvodno dol. To je potencial. S to ekipo, ki so trenutno zaposleni v družbi HESS, so sposobni tega izziva zelo hitro. So v odlični inženirski kondiciji in ne vidim nobenih ovir, da se ne bi prestavili gor vodno in tam postavili tri hidroelektrarne.
Pogosto govorimo tudi o drugih, obnovljivih virih električne energije, predvsem o fotovoltaiki – kako vidite razvoj na tem področju?
Če se še pomudiva pri kolegih iz HESS-a, na nasprotni strani hidroelektrarne Brežice postavljajo 6 MW sončno elektrarno. Dobili so sofinanciranje s strani evropskih sredstev, kar je odličen signal. To bo največja sončna elektrarna v državi. Iščejo se priložnosti po ostalih nabrežinah, po zapuščenih površinah, kjer bi lahko postavili sončne elektrarne. Podobno je s kolegi iz Savskih elektrarn, ki na nabrežinah reke Save iščejo potenciale za postavitev sončnih elektrarn.
Ali je v Sloveniji sploh možno in kdaj bi lahko v Sloveniji zanesljiva oskrba z energijo temeljila pretežno na obnovljivih virih energije (OVE)?
V Sloveniji imamo zanesljivo oskrbo z električno energijo, Slovenija niti enkrat ni trpela kakšnega koli manka. Res je, da smo odvisno od hidrologije odvisni od uvoza približno med 15-17, v slabih letih 20 procentih. V celoti biti samooskrbni je naš cilj in prepričan sem, da z izgradnjo drugega bloka in elektrarn na srednji Savi postanemo samozadostni. Še več, da začnemo to energijo tudi izvažati. Kar delamo že sedaj, pustimo času čas. Kar se tiče ostalih obnovljivih virov energije, se izključno z OVE ne moremo zanesti. Ponoči sonce ne sije, nekje sonce od marca do septembra, kaj pa potem. Potem so manki in seveda je treba to energijo dobiti od drugod. Dobiti zanesljiv vir, v tem trenutku imamo v Slovenji dva vira, ki sta na žalost fosilna - možnost s plinom in premogom ter seveda, kar imamo mi, z jedrsko energijo.
