Hidrološke razmere in delovanje Nuklearne elektrarne Krško
KRŠKO S hidrologijo je povezano tudi delovanje Nuklearne elektrarne Krško, kjer za varno in zanesljivo delovanje sistema potrebujejo vodo iz reke Save. V terciarnem krogu elektrarne tako prek črpalke hladilne vode pripravljajo vodo za hlajenje kondenzatorja. Vodja proizvodnje v Nuklearni elektrarni Krško Gorazd Pfeifer nam je predstavil, kako elektrarna deluje v teh sušnih dneh, kako prilagajo delovanje in kakšni so scenariji, če bi prišlo do pomanjkanja nujno potrebne vode za delovanje elektrarne.
Če ni dovolj naravnega pretoka, pomagajo hladilni stolpi
"Termodinamični proces od elektrarn, ki proizvajamo paro, zahteva od elektrarn kondenzacijo pare, ki ne oddaja dela turbinam, da se kondenzira in se vrača v sekundarni krog. V Nuklearni elektrarni Krško to izvedemo z odvzemom reke Save. V kolikor ni dovolj naravnega pretoka, imamo na elektrarni sistem hladilnih stolpov, s katerim nadomestimo manjko pretoka reke Save in recirkuliramo terciarni krog, ta medij Save dodatno ohlajamo ga s hladilnimi stolpi, ki ga vračamo nazaj v reko Savo in s tem zagotavljamo administrativno omejitev 3°C," nam je o delovanju Nuklearne elektrarne Krško v teh sušnih dneh povedal vodja proizvodnje Gorazd Pfeifer.
KAKO DELUJEJO HLADILNI STOLPI? Dve črpalki hladilnih stolpov lahko preusmerita 15 m3/s hladilnega pretoka na sistem hladilnih stolpov, ta voda se nato gravitacijsko prosto vrača na vsis črpalk hladilne savske vode. Sistem hladilnih stolpov je grajen tako, da lahko po potrebi obratuje samo ena črpalka v različnih kombinacijah hladilnih stolpov in ventilatorjev ali pa samo na poljubno izbrani hladilni stolp, kar omogoča prilagajanje obratovanja glede na hidrometeorološke razmere.
Kljub nizkim vodostajem elektrarna na polni moči
A v preteklosti ni bilo tako
V elektrarni so imeli težave zaradi dobave zadostne količine "savske vode" v letu 2003, ko je elektrarna skoraj tri mesece delovala na nižji moči. "V letu 2008 smo obstoječemu sistemu hladilnih stolpov dodali štiri celice, s tem zagotavljamo, da z zelo nizkimi pretoki reke Save obratujemo na polni moči. Danes elektrarna obratuje na polni moči z zgodovinsko nizkimi pretoki potokov in rek, z dobrim sodelovanjem z gorvodnimi elektrarnami omogočamo in bomo omogočali še nadalje, da delamo z elektrarno na polni moči," dodaja Pfeifer.
KOLIKO PRETOKA IMA SAVA DANES? Pri uravnavanju pretoka reke Save in njenega vodostaja ima veliko vlogo pretočna akumulacija hidroelektrarne Brežice. O tem, kakšno vlogo igra akumulacija in čemu služi jez na Nuklearni elektrarni Krško, bomo več zapisali v ponedeljek. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je bil v zadnjem mesecu dni najnižji pretok Save na merilnem mestu Čatež 52,0 m3/s – v soboto, 9. julija, zjutraj. V zadnjem tednu dni je bil povprečen pretok reke Save na postaji Čatež 62,8 m3/s.
Kaj pa če ... ?
In kakšen je scenarij, če bi se hidrometeorološke razmere še poslabšale? Pfeifer odgovarja, da imajo pripravljenih več odgovorov. "Naslednji ukrep je redukcija moči in upam, da do tega ne pride. Na energetskem področju v Sloveniji in v evropskem prostoru je precejšnja kriza z energijo in vsak manjko elektrike pomeni veliko težavo," dodaj Pfeifer. Nuklearna elektrarna Krško sicer obratuje na polni moči že od prejšnjega remonta več kot 400 dni in naš sogovornik upa, da bo tako vse do prihajajočega remonta v oktobru.
NASLEDNJIČ: Topla Sava, izkoristek elektrarne in vloga jezu na Savi
