Topel sprejem in rudarske dobrote
Gre za poseben film, ki ga je v letu 2023 realiziral Mestni muzej Krško, in dokumentira bogato senovsko rudarsko dediščino. Dogodek je presegel vsa pričakovanja; dvorana je bila polna, občinstvo pa je film toplo sprejelo. Preden so se vrata dvorane odprla, so obiskovalce pozdravili člani Pihalnega orkestra DKD Svoboda Senovo, ki so z melodijami na pihala pričarali pravo rudarsko atmosfero. Po ogledu filma je publika imela priložnost poskusiti pravi rudarski kruh in mesne dobrote, s čimer se je večer zaključil v sproščenem in prijetnem vzdušju.
Participativni projekt Mestnega muzeja Krško
Film "Srečno, Knapi!" je del širšega participativnega projekta, ki ga je letos prevzel Mestni muzej Krško. Med raziskovanjem so sodelovali ljubitelji rudarske dediščine in nekdanji zaposleni v premogovniku, ki so prispevali svoje spomine in fotografije. Iz tega gradiva je nastal ta krajši, a zelo dragoceni dokumentarni film.
Organizatorji in sodelujoči
Organizacijo dogodka so omogočili Mestni muzej Krško, enota Kulturnega doma Krško, Turistično društvo Senovo in ePosavje. Zbrane je nagovorila tudi Brigita Piltaver – Imperl, podžupanja Mestne občine Krško. Premiera filma "Srečno, Knapi!" je potrdila pomen ohranjanja lokalne kulturne in industrijske dediščine. Film ni samo vizualni dokument, ampak tudi srčno pričevanje o pomenu rudarske skupnosti za Senovo in širšo okolico. S tako velikim zanimanjem in toplo sprejemom je jasno, da je rudarska dediščina še vedno del naše kolektivne zavesti.
Nagovor pobudnice projekta Nine Sotelšek, višje kustosinje Mestnega muzeja Krško:
Zakaj ohranjati industrijsko dediščino, ko pa je velika, umazana in draga za vzdrževanje? Spremenila je našo kulturno in tradicionalno kmečko okolje. Tudi z ekološkega vidika bi lahko trdili, da ni vredna našega spominjanja, saj je pogosto nepopravljivo posegla v naravno okolje. Še kakšno slabo konotacijo bi ji lahko pripeli, zamahnili z roko in pozabili nanjo.
Pa vendar je na njen nekaj tako temeljno tvornega, neizpodbitno pomembnega za sedanji čas, da tega ne smemo narediti. Ne smemo pogledati stran, saj je ravno industrijska dediščina začrtala okvir sedanjosti. Kot temeljna dediščina modernega in postmodernega obdobja je omogočala boljši zaslužek malemu človeku, izboljšala je življenjske in zdravstvene pogoje, ženskam prinesla več pravic in vzpodbudila nagel razvoj tehnologije in znanosti.
Imena fabrik, s katerimi so živele generacije ljudi v 20. stoletju, počasi uhajajo spominu. Prav tako polni delavski avtobusi in jutranje vrste pred velikimi tovarnami. Ko so šle v stečaj, so se stroji ustavili. Delavke in delavci so našli zaposlitve v manjših podjetjih, začeli z zasebnimi dejavnostmi ali se razselili po državi in tujini. Tudi vrednote delavskega razreda, kot so fizično delo, ponosno opravljanje poklica in pripadnost podjetju, ni so več enake vrednotam današnje družbe.
Zakaj torej svojo industrijsko zgodovino potiskamo v ozadje drugih dediščinskih tem? Zakaj dopuščamo, da se brezobzirno podirajo industrijski objekti, uničujejo stroji in orodja, izgubljajo fotografije in ostali dokazi, da je bila industrija nekoč tvorec identitete krajev in ljudi. Koliko nakopičenega znanja je združevala samo ena fabrika v kraju, koliko ljudi je zaposlovala, ki so s trdim delom pripomogli k skupni dobrobiti? Zato vprašanje: ali bomo dopustili, da se ta del zgodovine izbriše iz našega kolektivnega spomina ali jo bomo pripovedovali naprej, prihodnjim generacijam?
Tudi z vidika krške občine je pomembno ohranjanje spomina na industrijsko dediščino saj le-ta predstavlja njeno identitetno sidrišče, preko katerega pa potrjujemo svojo preteklost in ohranjamo vrednote, ki jih bomo prenesli v prihodnost.
Prav to pa so prepoznali člani Turističnega društva Senovo, s Antonom Petrovičem kot predsednikom, ko so na Mestni muzej Krško naslovili pobudo, da se rudarska materialna dediščina na Reštanju dokumentira, se ji podeli status uradne zbirke in s tem vzpostavi njeno trajno varovanje ter interpretiranje. V muzeju smo se odzvali pobudi s celostnim pristopom. Muzejska sodelavka Klaudija Cigole je leta 2022 temi namenila strokovno nalogo in odprla vrata muzealizaciji zbirke. Letos pa se je v okviru muzejske javne službe in s finančno podporo iz naslova občinskega participativnega proračuna Moj projekt, začelo sistematično dokumentiranje rudarske dediščine v vseh možnih oblikah: kot evidentiranje in zbiranje predmetov in fotografij, snemali smo video in avdio intervjuje, pospešeno raziskujemo življenje rudarskih družin, delo v premogovniku, nastanek rudarskega naselja na Senovem, beležimo pa tudi rudarski žargon. Muzejsko izvajanje projekta, v sodelovanju z nosilci dediščine, pa pomeni, da bodo izginjajoči spomini, zgodbe in znanje ostali trajno zabeleženi in dostopni.
Čeprav se zdi, da imamo v muzejih opravka predvsem s predmeti, se s sodelavkami ves čas ukvarjamo z ljudmi. Tako da poslušamo, zapisujemo, dokumentiramo in prenašamo naprej. Zgodbe ljudi so srčika projekta Srečno, knapi! in so neprecenljiv vir, ki oživlja predmete in fotografije. Namen našega dela in s tem tudi dokumentarnega filma je, da vzpodbujamo prebivalce Mestne občine Krško, da po vzoru senovskih rudarjev in članov turističnega društva, gojijo odnos do lastne dediščine in jo s ponosom predstavljajo tudi drugim. Le tako bo naša skupna dediščina preživela!
