Razstava Prenavljamo!!! v Lamutovem likovnem salonu
Razstava skozi nabor preteklih in sodobnih projektov izpostavlja pomen sodelovanja, potrebnega za to, da stavbe, ki so preživele prvotno rabo, lahko zaživijo nova življenja. Predstavlja prenovljene zgradbe v Sloveniji, ki so nepogrešljiv del zgodovine mest in naselij ter nosilec lokalne ali celo nacionalne identitete, pojasnjuje Alja Fir iz Galerije Božidar Jakac. "Razstava Prenavljamo!!! se začne s časovnim pregledom razvoja konservatorstva in spomeniško-varstvene stroke v Sloveniji. Časovni pregled sega od leta 1850, ko je bila na Dunaju ustanovljena Centralna komisija za proučevanje in vzdrževanje stavbnih spomenikov. Ključni moment je bil leta 1913, ko je bila ustanovljena deželna komisija za Kranjsko z našim prvim konservatorjem dr. Francetom Steletom."
Na ogled je 10 primerov prenov
Za tem uvodnim, časovnim pregledom sledijo ključni primeri prenov skozi čas, skozi 20. stoletje, v osrednjem prostoru Lamutovega likovnega salona pa je na ogled 10 projektov prenov, ki so potekali v zadnjem obdobju in so zanimivi predvsem zaradi sprememb in intenzivnih posegov, da so lahko zadostili novi namembnosti. Ker se družba in njene potrebe neprestano in temeljito spreminjajo, zgradbe namreč postopoma postanejo neprimerne za dejavnosti sodobnega časa. "Zadnja prenova, ki je predstavljena na razstavi, je prenova Narodnega doma, kjer danes domuje Naroda galerija v Ljubljani. Predstavljene so še Moderna galerija, stavba Opere in baleta v Ljubljani, stavba Mestnega muzeja Ljubljana, poznana je tudi prenova Armerije in Foresterije v Kopru, kjer danes domuje Univerza na Primorskem, Dominikanski samostan na Ptuju, kjer je danes kongresni center in nekdanji minoritski samostan na Lentu v Mariboru, kjer danes domuje Lutkovno gledališče Maribor," navaja Alja Fir.
"Vse stavbe, ki imajo zavidljivo starost, so vredne obnove"
Pri razstavi so izpostavljene nekatere zadnje večje prenove, hkrati pa se ukvarja s tem, kaj stare stavbe pomenijo za lokalno in nacionalno identiteto, zakaj jih obnavljati, kakšno dodano vrednost ima to tako za mesta kot širšo kulturno krajino, pravi sogovornica. "Poleg tega izpostavlja, da dediščina ni samo tista dediščina, ki je zares zaščitena in moramo vanjo posegati pod določenimi konservatorskimi pravili in stališči. Vse stavbe, ki imajo neko zavidljivo starost, so vredne obnavljanja, prenavljanja in tega, da se za njih najde nova raba, saj s tem bogatijo naš kulturni prostor."
Pri razstavi lahko opazimo, kakšen je pomen sodelovanja različnih strok pri prenovah. "Tu imajo ključno vlogo konservatorji in arhitekti, pa tudi gradbena stroka in restavratorji, ki morajo skupaj doseči nek konsenz, da je prenova res uspešna."
Razstava spodbuja razmišljanje v najširši javnosti
Razstava prav tako skozi dokumentarno gradivo in ko postavlja vprašanja o prenovi, rušenju, rekonstrukcijah spodbuja razmišljanje v najširši javnosti. "V Kostanjevici na Krki imamo spomenik državnega pomena – gre za nekdanji cistercijanski samostan, v katerem danes domuje Galerija Božidar Jakac in katerega prenova poteka že od tridesetih let prejšnjega stoletja. Sedaj se soočamo s tem, da tisto, kar je bilo prenovljeno v 60. letih, bo treba ponovno prenavljati in gre za nekakšen nezaključen cikel, obenem pa se razstava nahaja v prostorih Lamutovega likovnega salona, ki domuje v nekdanjem ministerialnem dvorcu, ki vsekakor kliče po prenovi." Zato upajo, da s to razstavo odpirajo debato o namembnosti te točno določene stavbe. Hkrati si želijo, da bo nekdanji ministerialni dvorec v roku desetih let predstavljen kot primer dobre prenove, še dodaja Alja Fir.
Razstava Prenavljamo!!! je sicer na ogled še do 13. septembra.
(eP)
