Razstavni program Galerije Božidar Jakac za leto 2021 (NAPOVEDNIK)

Razstavni program Galerije Božidar Jakac

V Lamutovem likovnem salonu ne bo razstav

V Galeriji Božidar Jakac smo morali program zaradi poškodb, ki jih je v potresu decembra utrpela stavba Lamutovega likovnega salona, deloma prilagoditi tudi razstavni program. Tako v letošnjem letu v Lamutovem likovnem salonu ne načrtujejo razstavnega programa, razstave so prestavili v ostala razstavišča Galerije Božidar Jakac, nekaj pa so jih morali žal tudi odpovedati.

1. NOVI PROSTORI

Gostujoča pregledna razstava Mestne galerije Ljubljana Dragica Čadež: Zgodba o lesu in glini

23. april 2021 Razstavo bo ob 80 letnici umetnice pripravil v novembru 2020 Muzej in galerije mesta Ljubljana (dr. Sarival Sosič), pretežno iz fonda, ki je v zbirki Dragice Čadež v Galeriji Božidar Jakac. Zaradi prostorskih možnosti, bomo razstavo kot prenos v nekoliko večji izvedbi postavili tudi v razstavišču zahodnega trakta v naši galeriji.

Pomen Zagreba za slovensko slikarstvo med letoma 1927 in 1941 v sodelovanju z Moderno galerijo

Zagreb 10. september 2021 Razstava bo postavljena tako, da bo prikazovala študijske vezi med slovenskimi študenti zagrebške likovne akademije in povezave z njihovimi najbolj pomembnimi profesorji v obdobju med obema vojnama (V. Becić, L. Babić, I. Meštrović, K. Hegedušić ipd.). Ob tem bomo izpostavili nekatere najbolj izstopajoče osebnosti slovenske in hrvaške umetnosti 20. stoletja, njihova umetniška dela (kiparska, slikarska dela in grafike). Kot poseben fenomen bo predstavljena skupina Neodvisnih, sestavljena iz osrednjih slovenskih umetnikov (F. Mihelič, Z. Mušič, S. Kregar, F. Smerdu, N., M. Pregelj, M. Sedej idr.). njihova študijska leta, razstavljanje in delovanje do druge svetovne vojne bo predstavljeno tudi z dokumentarnim gradivom v vitrinah (arhivsko gradivo iz zasebnih zbirk in likovne akademije v Zagrebu), fotografijami, skicirkami. Na panojih pa bodo opisi razstave, tako oris časa in razstave, kot posameznih tematik ter začrtan historični potek dogajanja obravnavanega obdobja z nekaterimi ključnimi mejniki in razstavami, ki so vplivale na življenje in delo predstavljenih umetnikov.

2. NEKDANJA SAMOSTANSKA CERKEV

Aleksij Kobal in Manca Ahlin: Moebiusov pasijon

21. maj 2020

Razstava tandema mednarodno prepoznavnih umetnikov, slikarja Aleksija Kobala in oblikovalke ter arhitektke Mance Ahlin, se bo osredotočila na univerzalna vprašanja neskončnosti in cikličnosti, ki ju bosta avtorja ponazorila z likovnimi sredstvi. V prostoru nekdanje samostanske cerkve v Galeriji Božidar Jakac bosta avtorja ustvarila unikatno postavitev, ki bo v enoten ambient povezala prostorsko prakso Mance Ahlin in slikarsko prakso Aleksija Kobala. Osrednji motiv razstave je Moebiusov trak, ki v svoji matematični in geometrični maniri ponazarja pojav hkratnega položaja zunaj in znotraj, kar metaforično namiguje na večno družbeno in eksistenčno vprašanje o svobodi in demokraciji. Izbira nekdanjega sakralnega prostora je v tem primeru del celostnega projekta, saj se avtorja zavestno navezujeta tudi na krščansko mitologijo. Avtorja bosta v skladu s prostorom ustvarila tridimenzionalni objekt, ki bo »lebdel« pod križiščem obeh ladij, medtem ko bodo stene prostora opremile slike in jedkana ogledala. Razstava bo umeščena v spomladanski razstavni termin, spremljal pa jo bo razstavni katalog. Ob razstavi bo izveden tudi obsežen spremljevalni program za različne starostne in ciljne skupine.

Tomaž Furlan

24. september 2021

Razstava Tomaža Furlana bo predstavila nova dela tega pomembnega slovenskega kiparja in večmedijskega umetnika, ki se v svojem delu ukvarja z odnosom človeka do lastnega okolja in njegovih vsakodnevnih banalnosti. Od leta 2005 je kontinuirano ustvarjal serijo absurdnih strojev Wear, kjer so bili kiparski objekti uporabljeni kot podaljški telesa in scenski elementi v video performansih. V svoji novejši produkciji pa se Furlan še bolj neposredno materialno osredotoča na objekt in avtoreflektivno obravnava družbene dinamike med civilizirano okolico in njenimi pripomočki. Na razstavi v nekdanji samostanski cerkvi GBJ se bo posvetil kamnu in terazzo betonu ter za omenjeni prostor ustvaril serijo intervencij in objektov, ki se bodo s stališča materiala, oblike in funkcije navezovali na prostor razstavišča. Njegova kiparska intervencija bo predstavila različne objekte, ki so v preteklosti krojili človeška življenja. „Site specific“ postavitev v nekdanji samostanski cerkev bo iskala sinergije s prostorom in njegovim zgodovinskim kontekstom, pri tem pa bo v avtorjevem značilnem slogu izpostavljala učinek absurdnosti in humornosti. Razstava bo umeščena v jesenski razstavni termin, spremljal pa jo bo razstavni katalog. Ob razstavi bo izveden obsežen spremljevalni program za različne starostne in ciljne skupine.

3. LAPIDARIJ

Eva Sajovic: All Rise for the Planet

7. maj 2021

Samostojna razstava Eve Sajovic v Lapidariju Galerije Božidar Jakac bo do danes najbolj podrobna predstavitev del ene trenutno najvidnejših slovenskih umetnic, ki deluje predvsem v mednarodnem prostoru. Eva Sajovic (1976) je umetnica in pedagoginja, ki je trenutno redna profesorica na umetniških šolah Central Saints Martin in Chelsea College of Arts v Londonu, prav tako pa je akademska raziskovalka in neodvisna umetnica. V svoji umetniški praksi se posveča perečim družbenim temam sodobnega časa, v prvi vrsti klimatskim spremembam in njihovem vplivu na življenje na planetu ter vprašanju migracij. Umetnica, ki v svoji praksi prepleta umetnost, antropologijo, državljansko novinarstvo in okoljske vede, bo v Lapidariju ustvarila “site specific” postavitev, kjer bo predstavila svoje poglavitne kontinuirane projekte iz preteklih petih let (All Rise for the Planet, Picturing Climate, Ecology), hkrati pa bo ustvarila povsem novo delo, ki se bo navezovalo na lokalni prostor – to so vprašanja spreminjanja kulturne krajine doline reke Krke in Gorjancev. Razstava bo del obširnega mednarodnega mrežnega projekta 'Overview Effect', ki pod vodstvom Muzeja za sodobno umetnost v Beogradu povezuje številne muzeje s celega sveta in obravnava povezave med umetnostjo in ekologijo. Razstava se bo odvila v spomladanskem terminu, spremljal jo bo obširen diskurzivni program.

Tajda Novšak in Lea Culetto

27. avgust 2021

V sklopu predstavljanja likovnih umetnikov iz dolenjske in posavske regije, se bosta v Lapidariju na skupni dialoški razstavi predstavili dve umetnici mlajše generacije, Lea Culetto in Tajda Novšak, rojeni leta 1995. Umetnici bosta v lapidariju predstavljeni istočasno in v dialogu, čeprav bo razstava pravzaprav prikazala dve ločeni praksi, ki pa sta vsebinsko na mnogih ravneh povezani. Obe umetnici v svojih praksah namreč tematizirata ujetost v različne normative in kalupe, ki jih posamezniku nalaga družba, najsi bo to zunanji videz ali ujetost v konvencije. Lea Culetto v praksi ustvarja slike in prostorske instalacije iz vsakodnevnih materialov, predvsem tekstila, s čemer naslavlja še vedno vseprisotne družbene anomalije, ki temeljijo na družbenem spolu in statusu. Dela Tajde Novšak so vselej prostorska, robustna in mračna, saj nakazujejo na ujetost v spone in konvencije, ki jih posamezniku nalaga družbeni dogovor.

Darije Petković: Damnatio memoriae

8. oktober 2021

Razstava je prenos iz Galerije Vladimir Bužančić / Kulturni centar Novi Zagreb. Razstava Darija Petkovića z naslovom 'Damnatio memoriae' se posveča fenomenu konstitucije spomina s pomočjo vizualne kulture in se je v Galeriji Vladimir Bužančić odvijala konec leta 2019 in je še vedno aktualna po svoji vsebini. V pričujočI razstavi se je kot običajno naslonil na medij fotografije, ki pa ga avtor dojema in predstavlja na način »razširjene fotografije«; njegove postavitve so vselej izjemno prostorske in objektne, kar kombinira z dvodimenzionalnimi površinami fotografskih podob, bodisi lastnih bodisi apropriiranih. Na pričujoči razstavi bo torej prikazal svoj pogled na kulturno krajino, ki so jo zaznamovali številni zgodovinski dogodki in se v kolektivni spomin vpisuje v odvisnosti od javnih in medijskih diskurzov. S svojimi deli Petković lucidno spremlja in komentira posledice družbene in ekonomske tranzicije v svoji neposredni okolici, tako na Hrvaškem, v Sloveniji kot v širši regiji. Darije Petković je domačin iz Krškega, ki pa živi in dela v Zagrebu.

(eP)