Srečanje sosedov
BREŽICE V ponedeljek sta se v Posavju srečala slovenska ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in njen kolega na drugi strani državne meje Davor Božinović. Pogovor o več vprašanjih s področja varnosti in migracij sta začela v prostorih Policijske postaje Brežice, na največji policijski postaji na naši južni meji.
Nezakoniti prehodi v luči vstopa Hrvaške v schengensko območje
Ministra sta govorila o policijskem sodelovanju na obeh straneh meje (tudi v luči vse več odkritih nezakonitih prehodih državne meje, s katerimi imajo opravka slovenski policisti) ter o prihodnosti schengenskega načina meje in njegove ukinitve. V predlogu Evropskega sveta evropskem parlamentu je namreč zapisano, da s 1. januarjem 2023 na mejah Hrvaške z drugimi članicami schengenskega območja ne bo več mejnega nadzora. Če bo predlog dobil podporo vseh podpisnic schengenskega sporazuma, bo stopil v veljavo. Ministrica je dodala, da sta se s hrvaškim kolegom dogovorila o sklenitvi prenovljenega sporazuma o policijskem sodelovanju. "Kar je pomembno za nadaljnje sodelovanje med policijama obeh držav, potem ko bo Hrvaška članica schengenskega območja."
Prvo uradno srečanje ministrice po prevzemu funkcije
Na Ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da je ponedeljkovo srečanje prvo uradno srečanje s katerim od notranjih ministrov sosednjih držav, potem ko je ministrica junija prevzela to funkcijo. Ministra Bobnar in Božinović bosta več povedala po zaključku srečanja na Obrežju.
Božinović: "Težko je najti dve državi v Evropski uniji ..."
"Simbolika je v sodelovanju z našimi ljudmi. Težko je najti dve državi v Evropski uniji, kjer državljani ene in druge države toliko potujejo med tema dvema državam, toliko živijo, sodelujejo in živijo. Na vladah teh dveh držav je, da prinesemo tako kvalitetne in življenjske rešitve, da bi uslišali to, kar državljani od nas želijo. Da z malo procedurama živijo življenje, kot je bilo pred korona," je na Obrežju povedal Božinović.
Slovenci letos več prek meje kot lani
Hrvaškega ministra za notranje zadeve veseli tudi dejstvo, da so letos na Hrvaškem po njihovih podatkih zabeležili 1,7 milijona prehodov meje državljanov Slovenije, kar je 30 % več kot lani in po besedah Božinovića znak, da se življenje vrača v normalo. "To nas veseli, to potrjujejo tudi dobro sodelovanje med obema policijama. Slovenija nas vedno podpira pri vstopu v schengenski prostor. Ta simbolika umikanja žičnate ograje gre na roko ljudem v meddržavnem prostoru, ki so toliko povezani med seboj, da vlade obeh držav in ministrstva jim morajo pomagati, ne pa oteževati življenja," je še povedal.
O nezakonitih migracijah
O nezakonitih migracijah čez mejo pa, "da je letos zaznati več prehodov meje v Hrvaško in Slovenijo. Zagotovo to ne moremo povezati s katerikoli drugim faktorjem kot s tem, da je večji priliv migrantov na zunanje meje Evropske unije. Razlog je v tem, da je v nekaterih državah omogočen brezvizni prihod državljanov tretjih držav, ki to dejstvo prihoda v bližino Hrvaške ali Slovenije uporabijo za vstop v Evropsko unijo."
Hrvaška, Slovenija in schengenski režim
"Dejstvo je, da je v osnutku Evropskega sveta, posredovanem evropskem parlamentu za razpravo in odločitev zapisan datum 1. januar. Temu nimamo več kaj dodati, upamo, da bo temu tako in da naredimo vse, da pridemo do tega. To so datumi, ki jih je naslov Evropski svet. Kar pa je zagotovo, naši državljani čakajo, da se to tudi dejansko zgodi in da teh 1,7 milijona Slovencev, ki so letos prišli na Hrvaško, enostavno sedejo v avto v Brežicah, Ljubljani, Mariboru in pridejo do svojih destinacij brez mejnih kontrol. Mislim, da je to vsem v interesu," je na vprašanje, kdaj in kako bo Hrvaška vstopila v schengenski prostor, odgovoril hrvaški minister.
"V interesu obeh držav je, da Hrvaška čimprej pride v schengenski prostor"
Po besedah naše ministrice je v interesu obeh držav, da Hrvaška čimprej pride v schengenski prostor. "To je zdaj seveda v postopku odločanja in sprejemanja na ravni Evropske unije. Midva sva naredila, kar se narediti da. V tem smislu gredo tudi najini pogovori in sodelovanje. Zagotovo je to interes državljanov obeh držav, seveda pa ministra za notranje zadeve težko napovedujeva. Delamo na podlagi dejstev, oba pa si v tej smeri prizadevava čimprejšnji vstop Hrvaške v schengenski prostor."
Odstranitev žičnate ograje na meji s Hrvaško
Na meji s Hrvaško sicer pripadniki Slovenske vojske odstranjujejo žičnato ograjo. "Približno 150 do 200 metrov na delovni dan. Mi si seveda želimo, da se to nesorazmerno režilno žico s tega območja odstrani čimprej," dodaja ministrica.
O sodelovanju s sosedi
Ministrstvo za notranje zadeve sicer na podlagi sklepa Vlade pripravlja javno naročilo še za odstranitev panelne ograje z meje s Hrvaško. Kot je povedala, slovenska in hrvaška policija "že sedaj učinkovito, zelo dobro in pravzaprav prijateljsko sodelujeta na številnih področjih, od varovanja športnih prireditev do varne turistične destinacije, gospodarskega kriminala, prometne varnosti, organiziranega kriminala, zlorabe otrok na internetu. S tem sodelovanjem in medsebojno pomočjo bomo nadaljevali tudi v prihodnje."
Ko bo padla meja, imajo pripravljen načrt za obmejne policiste
In kako bo potekalo delo policije v obmejnih krajih, ko bo Hrvaška vstopila v schengensko območje? Ministrica pravi, da imajo načrt že pripravljen. "Policisti, ki delajo sedaj na meji, bodo izvajali svoje delo v notranjosti kot izravnalne ukrepe in pri tem nudili vso potrebno pomoč in podporo hrvaškim kolegom."
