Moj pediater 2023
Domagoj Puževski, dr. med., spec. pediatrije, se 38 let iz Zagreba vozi na delo v Zdravstveni dom Krško. "Pet, šest let sem delal kot splošni zdravnik v Zdravstvenem domu Krško. Potem od 91 ega sem na otroškem oddelku kot pediater. Ko končaš fakulteto, nekje moraš začeti. Tako sem začel v Krškem," pravi sogovornik.
"Po stari mami sem Krčan"
Našega sogovornika s Krškim vežejo tudi družinske vezi. "Po stari mami sem Krčan, Videmčan. Pred stotimi leti je prišla v Zagreb in tam ostala. Ko sem končal fakulteto, sem se zaposlil v Krškem. Imel sem strica, ki je skrbel za mene, tako da sem imel tudi dobre spomine na otroštvo, ko sem hodil na počitnice. Velik olimpijski bazen na Vidmu pri Celulozi je bil v Jugoslaviji eden od najboljših Vedno mi je bilo všeč delati na domačiji. Bila je tudi možnost, da bi ostal tu. Ampak ni bilo prostora za ženo, ki je prav tako zdravnica. Nikakor se ni izpeljalo, da bi oba dobila stanovanje ali službo. Tako da je ona ostala v Zagrebu, jaz se pa peljem. Meni se je lažje voziti," dodaja.
Med Zagrebom in Krškim
Puževski se je sprva v službo v Krško vozil z vlakom. "Nato so prišli avtomobili, zdaj so nove ceste, avtoceste in tako dalje. Lažje je, ni problema. Že 37 let se vozim vsak dan. Včasih sem bil dežuren, takrat je bilo malo težje. Na splošno je bilo težje delati pred leti, ko smo bili na začetku. Za urgentno službo nisi imel reševalnega vozila, mali fičo je bil tisti. Ni bilo mobitela. Tako je bilo na podeželju težje delati. Ampak se človek navadi," še pove v svoji ordinaciji v stavbi Zdravstvenega doma na Cesti krških žrtev v Krškem.
"Pomembno je, da imaš dobre sodelavce"
Na otroškem oddelku je od leta 1991. "Veliko lažje in boljše je delati z mladimi," pravi. Leta 2002 sem končal specializacijo v Zagrebu, od leta 2005 deluje kot koncesionar. In da bi vse delovalo, je potreben prvi kontakt, pove v sprejemnem delu ordinacije. "S sestro Anico Kerin sodelujem že 35 let. Vedno je vse na tekočem. Pomembno je, da imaš dobre sodelavce."
Še dve leti do uradne upokojitve
Puževski v svoji ordinaciji skrbi za skoraj 2000 otrok. "Približno 1200 je predšolskih otrok, nekaj malo šolskih. Bomo videli. Še dve leti imam uradno do upokojitve. Če me bo zdravje držalo, bi še ostal še kakšno leto več. Pediatri ni, zdravnika ne bo. Tako da upam, da nam bo uspelo še kakšno leto," dodaja.
"Pristopi k vsakemu, kot da je tvoj"
"Z otroki je lepo delati, malo ga zmotiš, malo se pogovoriš z njim, daš v kakšno nagrado, štampiljko. "Nagrada je dobrodošla, mehki bombonček ali kaj takšnega. Potem ga na pol že pregledaš in je pregled skoraj gotov. Ko smo bili še na študiju, so nas profesorji učili, kako se pristopi k pacientu. Ko je noč in ko si že utrujen, pristopi k vsakemu, kot da je tvoj. Kot da je iz tvoje družine. Da ne bi nekaj zgrešil ali da bi bil prehiter. Moraš biti natančen in resen, tako da so to dobra navodila za mlade zdravnike." O nagradi Moj pediater pa pravi, da je to nagrada za minulo delo. "Človek je presenečen in hkrati zadovoljen," je zaključil.
