Skip to main content
V Posavju -2.5° C Sreda, 19. januar 2022
01.12.2021
10:58
Gostilna Murko
Grafika: ePosavje.com
Gostilna Murko v starem Krškem. Tam, pri občinski stavbi in sodišču. Tam, kjer se dogaja. In ob sredah je še posebej živahno. Tudi zaradi vampov. Tistih, ta pravih. Za zlato olimpijsko medaljo!

"K Murkotu na vampe"

KRŠKO "Vsako jutro ob šestih smo tukaj. Okrog pol sedmih se dobimo, začnemo z dobro kavo in gremo veselo na delo. Tako se dan začne, vsako jutro,« nam v temnem sredinem jutru pripoveduje Srečko Murko. Medtem ko na mestni promenadi od knjižnice do cerkve na Hočevarjevem trgu še ni žive duše, iz kuhinje pri Murkotovih že diši.

Gostilna od leta 1951

"Leta 1916 sta imela dedek in babica vsak polovico tega poslopja. Kasneje je leta 1951 dediščino prevzel naš oče in takrat se je gostilna začela. Kar traja vseskozi do današnje dne," nam razloži zadnji pravi birt v tem delu mesta, ki je gostilno prevzel leta 1978. "Kasneje je bila družina, žena Branka, sin Matej in smo zgodbo začeli. Veselo na delo," se spominja začetkov pred – reci in piši – 43 leti. "Ko sem hodil še v gostinsko šolo v Novo mesto, je bilo potrebno pomagati doma. Začetek je bil res težki, s težkimi koraki sem šel za šank. Ampak potem, ko je zalaufalo, je zalaufalo. To ti potem počasi zleze pod kožo in delaš pa z veseljem, kar delam še danes. Ko bomo nehali, bomo nehali. Težka bo."

"Nimam cajta bit v penziji, morm kr šibat"

Na Cesti krških žrtev 16 so 1. septembra obeležili hvalevreden jubilej, saj je Marija Levičar praznovala 40 let dela v Gostilni Murko. "To se lepo sliši. Da je ona zadovoljna in mi. Smo kot ekipa. Res smo samo trije, a smo uigrana ekipa. In en drugem pomagamo. Vsak po svojih močeh. Jaz moram biti vsepovsod. Nimam cajta biti v penziji, morm kr šibat," dodaja Murko. Marija je Murkotovih začela septembra 1981. "Takoj iz gostinske šole v Novem mestu sem tu dobila prvo službo in ostala. Tu sem se poročila in si ustvarila družino."

Vampi za olimpijsko zlato medaljo

Vsako sredo imajo pri Murkotovih vampe, po katerih so poznani daleč naokoli. In na veselo sredo se začnejo pripravljati že v torek, po zakurjeni peči in skrbni pripravi te hišne specialitete izpod rok gospe Marije pa začnejo zvoniti telefoni. "Če hočejo jesti, kar bi radi, smo jih tako naučili in zjutraj pokličejo," pove gospa Branka in v smehu pripomne, da takoj ve, kdo je na drugi strani telefona. "Zdaj imajo sodnice za prekrške nove telefonske številke, zdaj je malo drugače. Sicer pa za vse številke že vem. Zadnje tri številke vidim in vem, kdo kliče," dodaja.

Srečko Murko

Kako so Modrijani jedli krvavice, pečenice in matevž

In takšna družabna točka, kot je Gostilna Murko v starem mestnem jedru, skriva tudi marsikatero zanimivo anekdoto. Iz novejše zgodovine je zanimiva naslednja. "Ja, Modrijani so večerjali tukaj. Ko je prišel Blaž v kuhinjo in vprašal, kaj delamo tu notri. In je rekel, da je to tako dobro. Ja, jedli so krvavico, pečenico, matevž, zelje. Te domače stvari, pa ocvirke gor. Je rekel, da 10 let že niso tako dobro jedli."

In našteva druge goste. "Pa so bili Perpetuum Jazzile, pa Nika Zorjan, pa Nina Pušlar, pa Isaac Palma, Manca Špik. Sem se še slikal z njimi. Zadovoljni so bili," pove Srečko. Hišna specialiteta so tudi kremne rezine gospe Branke. "Najdlje so šle v Maribor, en pleh kremšnit je šel pa tudi v Poreč."

"Ekran"

V Gostilni Murko imajo posebno sobo, ki gleda na Cesto krških žrtev. "Naš oče in še dva, trije, so se tukaj vsedli. In oknu so rekli ekran. Ko so videli celo ulico in so gledali, če je šla kakšna luštna po cesti. To so vse izkoristili, bil je res pravi ekran," dodaja naš gostitelj. V lovski sobi so sicer na ogled trofeje pokojnega očeta, nekaj fazanov, divja mačka in kanja. 

Fotogalerija (Foto: ePosavje.com):

Diamantna terasa

Čas pa gre naprej. Objekt Gostilne Murko prodajajo in, tako Srečko, če bodo imeli srečo, bosta šla z ženo potem v stanovanje. "Treba se bo privaditi, imaš potem tudi en svoj popoldanski mir. Imaš svojih 5 minut. Se bomo navadili in upam, da se bo našel kdo, ki bi peljal naprej to gostilno. Gostje pravijo, da bi bilo fajn, če bi gostilna še trajala. Gostje so zadovoljni, pri vratih ga moraš počakati, lepo sprejeti, popedenati in da na koncu reče, to je bilo dobro. Kar je na koncu več vredno, kot pa tistih 5 evrov, ko stane hrana," in nam pomaha v slovo z diamantne terase, kot jo je poimenoval krški poslanec Šiško.

(bš, eP)

krško
posavski tednik
video

Pridružite se nam