Kako zaposliti možgane?
Pogovarjali smo se z Alenko Hriberšek iz krškega Brainobraina. Zakaj je dobro, da tudi v teh dneh kravžljamo možgančke? Kako jih lahko zaposlimo in koliko časa naj to počnemo? Več v nadaljevanju.
Kako sprožimo in vzdržujemo proces miselne kondicije?
Naši možgani delujejo na podoben način kot naše mišice. Oboje gre po principu ’use it or loose it’ – torej uporabljaj ali izgubi. To pomeni, da če v vsakdanjem življenju ves čas namesto tebe mislijo drugi oz. razne naprave, tvoja pozornost, zbranost, spomin in drugi miselni procesi slabijo. Dobra novica je ta, da je naše možgane relativno lahko držati v dobri kondiciji.
Katere vaje bi priporočili našim bralcem? Lahko predstavite kakšen primer?
Razmišljajte, kaj počnete. Ne delajte stvari avtomatsko. Rutina ubija naše miselne sposobnosti.
- Ko odlagate ključe v stanovanju, razmišljajte, kam jih odlagate in tako ne boste nikoli več iskali ključev.
- Pri kosilu sedite vsakič za drug stol.
- Ko se zjutraj zbudite, se vstanite čez drugi bok kot običajno.
- Obujte naprej levi copat in šele nato desnega. Če ste levičar, seveda ravno obratno.
- Skušajte se vsak dan tuširati z drugo roko, kot se sicer, hkrati pa se po enakem principu lotite umivanja zob (z dominantno roko lahko popravite, kar vam na prvo žogo ne bo uspelo počistiti). Presenečeni boste, kako hitro se prilagodijo možgani in kar naenkrat ne boste več točno vedeli, katera roka vam bolj paše.
- Obrnite stvari okrog sebe na glavo. Npr. v pisarni, tudi domači: obrnite narobe uro, slike vaših dragih, telefon, cenik, koledar itd. Tako boste prebudili desno možgansko polovico, ki je pri večini tako zelo nadvladana s strani leve možganske hemisfere.
- Ko boste naslednjič stopili do vašega avta, sedite vanj miže. Z zaprtimi očmi si nastavite sedež v ustrezen položaj, miže se pripnite, vtaknite ključ ali kartico v ustrezno odprtino, miže nastavite glasnost radia ... Seveda oči odprite, preden speljete.
Torej, z zelo malo truda, kreativnosti in pozornosti v vsakdanjih opravilih lahko za možgane naredimo že zelo veliko. Seveda se lahko poslužimo še dodatnih miselnih vaj, ki jih mi npr. delamo z otroki v okviru programa Brainobrain, so pa super tudi za odrasle – velikokrat staršem spomnim, da naj Brainobrain vaje s svojimi otroki delajo tudi sami, ker je to za njih odlična preventiva pred demenco.
In če navedemo nekaj primerov:
- Izmenično z otrokom čim hitreje nizajta števila poštevanke 2 in 3. Torej, prvi reče 2-3, drugi reče 4-6 in spet prvi 6-9, drugi 8-12 in tako naprej do 66-99.
- Lahko pišete večkratnike števila 2, istočasno pa na glas govorite večkratnike števila 3.
- V naslednji vaji imamo besedo LOKOMOTIVA. Iz črk te besede najdi čim več novih besed, npr. Lok, Kol. Lahko z družinskimi člani tekmujete, kdo najde več besed ali kdo najdaljšo.
- Narišite piramido in jo razdelite na vrstice (7). Nato določite črko in iščete besede, ki se pričnejo na dano črko, pri tem pa pazite, koliko črk beseda vsebuje.
Primer:
B
BO
BIK
BRAT
BOTER
BLATNIK - Obstaja pa tudi veliko gibalnih vaj, s katerimi spodbudimo delovanje možganov. Npr. križna gibanja, kjer se skuša levi komolec dotakniti desnega kolena, težje je to narediti za telesom ipd.
Z zelo malo truda, kreativnosti in pozornosti v vsakdanjih opravilih lahko za možgane naredimo že zelo veliko.
Trening možganov je zasnovan za reševanje vsakdanjih potreb, za izboljšanje koncentracije, lažjo prilagoditev na zahtevnejše procese oz. izzive, boljši spomin ...
Gre torej za sklop miselnih procesov, s katerimi razvijamo našo koncentracijo, vizualizacijo, urimo spomin in pozornost. Z dobro razvitimi miselnimi veščinami lažje premagujemo vsakodnevne izzive, ki jih pred nas postavljajo šola, služba, domača opravila itd. Vitalnost uma je izjemnega pomena za kakovostno življenje, zato polagam na srce vsem, da čim bolj skrbijo zase tudi v tem smislu. Trening možganov je zasnovan za reševanje vsakdanjih potreb, za izboljšanje koncentracije, lažjo prilagoditev na zahtevnejše procese oz. izzive, boljši spomin.
(eP)
