Skip to main content
V Posavju 3° C Petek, 26. 2024
14.04.2022
12:23
Krškopoljski prašič
Foto: ePosavje.com
Med slovenskimi rejci je krškopoljec vse bolj priljubljen, gre za edino slovensko avtohtono pasmo. Koliko rejcev krškopoljca je v Sloveniji? Pogovarjali smo se s predsednico društva Martino Ivanšek.

Krškopoljec

KRŠKO V preteklosti so želeli krškopoljce celo iztrebiti, zato so jih nekateri rejci pred nasilno kastracijo celo skrivali. Pasma se je zato tudi ohranila. Med temi, ki jim jih je uspelo ohraniti, je Martina Ivanšek iz Zasapa, sicer tudi predsednica Društva rejcev krškopoljskih prašičev. Bili smo na obisku.

Katere so značilnosti krškopoljskega prašiča?

Krškopoljski prašič ima izrazito kratka ušesa, kratki rilec in je črno bele barve, z belim pasom prek pleč, kar je še posebna značilnost te pasme. "Njegovo meso je marmorirano, aromatično, bolj okusno od belih pasem. Ima več omega 3 in omega 6 zdravih maščob, v mejah normale," nam je povedala Martina Ivanšek.

Raste s tistim, kar zraste doma

Kot pravi sogovornica, jih je lažje prehraniti kot druge pasme. "Krškopoljec ne raste na močnih krmilih, ampak na tistem, kar pridelaš doma - krompir, solata, buče, okopanine, trava, detelja, žita." Plemenske svinje dobijo šrot iz ječmena, koruze in mineralne mešanice vitaminov. "Svinje morajo dobiti dodatne vitamine, če želimo, da je v dobri kondiciji."

V Sloveniji 550 plemenskih svinj krškopoljca

V Sloveniji je 550 plemenskih svinj in 80 merjascev krškopoljca. V samem Posavju je okrog 30 kmetij s 50 do 60, tudi do 80 plemenskimi svinjami. "Kar pa je prašičev za pitanje, pa nimam točnega podatka. Jih je pa verjetno še enkrat toliko," pravi naša sogovornica. "Ko se najejo, mirujejo, ležijo. Ne krožijo kot druge pasme." Predsednica društva pravi, da je zdaj zrastla velika in lepa družina rejcev. Pomagajo si tudi pri prodaji, obveščajo drug drugega. 

Na Krškem polju 15 kmetij

Na Krškem polju je 15 kmetij, ki se ukvarjajo z vzrejo krškopoljca. "Eni rejci imajo plemenske svinje in prodajajo tudi tekače, drugi pa pitajo." Prašički imajo svoja imena, od Mick do Pepc, glavni pri Ivanškovih je Marko. "Vsak ima svojo rodovniško številko in ko sporočamo pripuste, sporočamo z rodovniško številko in ne z imenom."

Fotogalerija (Foto: ePosavje.com):

Krškopoljec po Sloveniji

Čeprav krškopoljec izvira iz Krškega polja, je razširjen po celotni Sloveniji - od Gorenjske, Primorske, Prekmurja, Koroške, Bele krajine. "Vsi imamo krškopoljca. Prej je bil skoncentriran na območju Krškega polja, Gorjancev, nekje do Novega mesta," dodaja sogovornica.

Sledljivost

Sledljivost imajo urejeno z rodovniškimi številkami in rodovnimi knjigami, s katerimi lahko ugotovijo njegove prednike. A čas v preteklosti ni bil vedno naklonjen njegovi vzreji. "Ko so v preteklosti začeli prepovedati vzrejo, niso pustili, da bi se ljudje sami odločali o vzreji ali krškopoljca ali bele pasme. Ampak so ji dajali prednost zaradi tega, da bo prireja mesa dovolj visoka. Krškopoljec je slovel kot zamaščen z malo mesa. Bele pasme pa so bile pasme, ki bi prinašale veliko mesa za prehrano Slovencev." Kot dodaja, "ni vse staro slabo. Nazadnje nas je ostala peščica, ki smo ga tudi s skrivanjem uspeli ohraniti. Takrat so bili težki časi za krškopoljca."

"Trma, trma rejca ga je ohranila"

Na vprašanje, kaj je bilo ključno pri ohranitvi te pasme, sogovornica pove: "Trma, trma rejca ga je ohranila. Potem smo na njem začeli intenzivno delati. Poiskali smo vse rejce, ki so ostali. Vnesli smo jih v rodovne knjige in jih začeli označevati, da se pasma ohrani čim bolj čista. To je naša edina slovenska avtohtona pasma." Leta 1993 so bile v Sloveniji tri izvorne reje krškopoljskih prašičev, ki so imele 30 plemenskih živali in 5 merjascev. Zdaj so pri številki 550 plemenskih svinj in 80 merjascev.

"Kar je rojeno in vzrejeno v Sloveniji, je slovensko in kvalitetno"

"Smo, kjer smo. Odvisni od uvoza že tako ali tako. Ljudje bi se morali zavedati, da samo tisto, kar je rojeno in vzrejeno v Sloveniji, je slovensko in kvalitetno. Vse kar je svinjine v trgovini po 2-3 evra, bi se morali zavedati, da se za tako ceno tudi v tujini ne za vzrediti brez pripomočkov. S tem podpiramo tudi druge države."

"Ni problem kupiti iPhone za 800 evrov"

In namesto zaključka še razmislek predsednica društva vzrediteljev krškopoljskih prašičev. "Namesto domačega kmeta s tem, ko v trgovskih verigah kupujemo ceneno mesto, podpiramo druge države. Sej ni problem ... Ni problem kupiti iPhone za 800 evrov, imeti lizing za avto 500 evrov na mesec. A svojim otrokom dati 2 evra vredno svinjino ali piščanca, to se mi zdi, da je pa res veliki problem."

krško
video
kmetijstvo

Pridružite se nam

Novice iz Posavja