EKO dan: Krožno gospodarstvo
V sredo, 22. aprila 2020, smo imeli EKO dan. Glavna tema EKO dneva je bila krožno gospodarstvo, nato pa so imeli učenci različnih razredov različne naloge.
EKO dan smo imeli 22. aprila, ker takrat praznujemo Svetovni dan Zemlje. Svetovni dan Zemlje praznujemo že od leta 1970. Ljudi se na ta dan ozavešča o varovanju okolja in problemih onesnaževanja ter opozarja na ranljivost planeta, na katerem živimo. Svetovni dan Zemlje poteka letos v znamenju podnebnih sprememb, ki se še najbolj kažejo prav na področju voda, njenem pomanjkanju ali presežkih, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja. Voda je naš najdragocenejši naravni vir, zato moramo z njo ravnati kar se da odgovorno.
Krožno gospodarstvo je gospodarstvo, v katerem poskušamo različne vire v proizvodnji in potrošnji zadržati čim dlje, tako da se izdelek ne zavrže, ampak ponovno uporabi. Izdelek kroži na tak način, da ga recikliramo in ponovno uporabimo v drugi obliki, ga popravimo oziroma uporabimo v druge namene. Poznamo več vrst gospodarstva z odpadki. Na primer linearno gospodarstvo, pri katerem nastane ogromno odpadkov, ker vse odpadke zavržemo. Poznamo tudi gospodarstvo recikliranja, pri katerem je manj odpadkov zaradi recikliranja, ampak še vedno preveč. Najboljše je krožno gospodarstvo, saj pri njem ne zavržemo veliko odpadkov, ker vse izdelke ponovno uporabimo, jih popravimo. Torej, krožno gospodarstvo preučuje sedanji sistem in njegovo predelavo, da na bo ustvarjal odpadkov, ločuje biološke materiale od tehničnih in uporablja obnovljive energije. Da bi se krožno gospodarstvo razširilo, je EU parlament pripravil strategijo, s katero bi se krožno gospodarstvo razširilo na področju plastike, papirja in kovine. Tako naj bi zmanjšali količino odloženih ali sežganih odpadkov. Eden od ciljev je, da bi se do leta 2030 zagotovila možnost ponovne uporabe vse plastične embalaže izdelane v EU. Vendar je prehod v krožno gospodarstvo zelo kompleksen, saj zahteva preoblikovanje sistemov in nujno potrebo po novih znanjih, ne samo na področju naravoslovja, ampak pomembno vključuje tudi področje načrtovanja (Eco Design), oglaševanja in IKT.
Potem, ko smo se seznanili o krožnem gospodarstvu, smo učenci morali opraviti različne naloge. Šestošolci so iz odpadne embalaže izdelali rastlino, sedmošolci pa žival. Osmošolci smo v okviru EKO dneva iskali še ostale primere krožnega gospodarstva, glavna načela in strategije, ki se uporabljajo za podporo okolju ter izdelovali model pljuč iz odpadnega materiala.
Model pljuč smo izdelali tako, da smo plastenki odrezali dno in v pokrovček naredili luknjo. Za tem smo skozi luknjo porinili slamico in nanjo prilepili balon. Na odrezani del plastenke smo nataknili balon oz. vrečko če je bil balon premajhen.
Devetošolci smo polega krožnega gospodarstva spoznali tudi biomimikrijo. Biomimikrija pomaga pri ustvarjanju in oblikovanju izdelkov, ki so izdelani za dolgotrajno uporabo in imajo kar najmanjši vpliv na okolje. Poiskali smo nekaj primerov izdelkov, ki so za izdelavo dobili navdih zaradi posebnih značilnosti živali in rastlin. Nato smo dobili nalogo, da si v okolici svojega doma izberemo del okolja, ki ga bomo raziskali ter določimo vrstno pestrost. Vrstna pestrost je to, kadar govorimo o številu živalskih in rastlinskih vrst v nekem okolju. Raziskovala sem gozd in ugotovila, da je vrstna pestrost v gozdu kar velika. Našla sem namreč veliko različnih vrst žuželk, pajkov in metuljev. V krošnjah dreves sem videla in slišala veliko ptic, zraven pa teče manjši potok, v katerem so bile ribe in žabe. Tudi rastlinstvo je bilo zelo raznoliko.
Čeprav je naravoslovni dan potekal na daljavo, smo spoznali veliko novega o krožnem gospodarstvu in vrstni pestrosti, hkrati pa ozavestili, kako pomembno je varovati okolje in kako smo lahko hvaležni, da imamo pitno vodo.
Nives Kos Fijolič, Evelina Ferjanič Deržič, 8. b, in Nika Savnik, 9.a, OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova
