Posavska iniciativa Za pitno vodo pred referendumom
BREŽICE Pobudnica Nicoleta Nour iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost Brežice je izpostavila predvsem dodatek k 37. členu novele zakona o vodah, ki omogoča gradnjo raznih javnih objektov na priobalnih zemljiščih, v določenih primerih tudi na vodnih območjih. "Mladi vidimo v tem zakonu predvsem v členu 37. predstavljanje višjega rizika na našo prihodnost. Dokazuje odpovezanost od narave in zvišuje riziko za življenje z rekami, potoki, močvirji. Ti so hkrati zelo pomemben vir ponora CO2, sproščanja, prostega časa, so habitati za ogromno živali, ki za nas filtrirajo vodo in ki jo na koncu mi pijemo za neko dostojno ceno," pravi sogovornica.
"Ta obrežni pas tu na Mostecu še opazimo"
"Tam v pasu, kjer bo po novem pravnem predpisu dovoljeno marsikaj, v obrežnem pasu, ta obrežni pas tu na Mostecu še opazimo. Če bi šli dva kilometra višje potem do Zidanega Mosta te obrežne zarasti ni. Cel kup živali in rastlin, ki uporablja ta prostor kot svoj edini dom, je od tam pregnan. Imamo kamne, imamo beton, znotraj katerega je blatna velika luža, ki smrdi in se širi tukaj dol," je povedal naravovarstvenik Dušan Klenovšek.
"S takšno zakonodajo se nadaljuje uničevanje obdelovalnih površin"
Kmetovalka iz Loč Natalija Kežman Jovanovič je dodala, da se s takšno zakonodajo zgolj nadaljuje uničevanje obdelovalnih površin, ki se je začelo že s postavitvijo hidroelektrarn. "Masaker se je dogodil na polju v Ločah, ko so to cesto in nasipe speljevali preko najkvalitetnejše zemlje, v neposredni bližini naselij, brez da so nas obvestili. Vemo, da obstaja Aarhuška konvencija, ki nas ščiti. Kmetijske povšrine, ne glede na to ali v Ločah ali v celi Sloveniji, se bodo uničevale. Dovolj je uničevanja kmetijskih površin."
O močvirju ob potoku Radulja na območju Nature 2000
Jure Vidmar je povedal svojo osebno zgodbo o, kot se je izrazil, "opravljanju dela namesto države." Da bi ohranil močvirje ob potoku Radulja, ki je na območju Nature 2000, je s partnerko v letih 2017 in 2018 odkupil nekaj zemljišč v bližini potoka, da jih ne bi uničili z intenzivnim kmetovanjem.
"Življenje na tem območju je preprosto eksplodiralo"
"V tem kratkem času je življenje na tem območju preprosto eksplodiralo. Trenutno imamo registriranih 153 vrst ptic, od tega tudi tako redke, kot je grahasta kukavica. Spomladi se pridejo v poplavljeno trstičevje drstiti žabe in ribe, čez celo leto je prisotnih veliko vrst kačjih pastirjev. Ves čas sta tu prisotna vidra in bober," je povedal Jure Vidmar iz Šmarjeških Toplic.
"Kadar se hiti, se naredi največ napak"
Miha Stegel, Civilna iniciativa Danes!, pravi, "da kadar se hiti, se naredi največ napak. To se je zgodilo s tem zakonom, sprejet je bil po skrajšanem postopku, le po 12 dni javne obravnave, z zadnjimi spremembami zadnji trenutek. Recimo enostavni objekti so bili sprejeti uro, dve pred sprejetjem zakona. Glas proti pomeni samo to, da prisilo zakonodajalce, da napišejo dober zakon, ki bo reševal težave, ne pa dodal nove."
O noveli zakona o vodah, ki jo je državni zbor sprejel konec marca, bomo odločali na referendumu 11. julija.
(eP)
