100 let zadružništva na Sevniškem
Prve hranilnice in posojilnice na Sevniškem so nastale 1882
SEVNICA "Raziskovanje kreditnega in kmetijskega zadružništva na Sevniškem je bil zahteven projekt, saj o tem ni bilo napisanega skoraj nič. Ta tema je bila nepopisan list. Hranilništvo in kreditno zadružništvo, ki opisuje prvi del knjige, obravnava nastanek prvih hranilnic in posojilnic na Sevniškem, začenši z letom 1882 v Sevnici, potem pa tja do 1. svetovne vojne se jih je pridužilo še 8, po 1. svetovni vojni še ena. Nakar so v tem času med svetovnima vojnama nastale, oz. bile ustanovljene prve zadruge s področja kmetijstva s splošno gospodarsko zadrugo v Sevnici, ki je pravna predhodnica današnje Kmečke zadruge Sevnica," o prvih korakih zadružništva v Sevnici pravi zgodovinar Oskar Zoran Zelič.
Zadruge po 2. svetovni vojni
Kot pove Zelič, knjiga ob 100-letnici zadružništva na Sevniškem, v nadaljevanju obravnava ustanovitev kmetijskih društev in zadrug v Šentjanžu, Tržišču, strojne zadruge v Krmelju ter pašniških in gozdnih zadrug v Sevnici, Boštanju in na Studencu. "Čas po 2. svetovni vojni je bil zelo buren, sploh prvo desetletje. Na Sevniškem je bilo v tem času ustanovljenih kar 35 različnih zadrug s področja kmetijstva, tako nabavno prodajne, splošno kmetijske, živinorejske in kmetijsko-obdelovalne zadruge. Te so bile največkrat premajhne in neživljenjske, zaradi tega so jih začeli ukinjati in priključevati večjih zadrugam," še dodaja Zelič.
V Sevnici je ostala samo še ena zadruga
"Od leta 1965 je bila v Sevnici samo še ena zadruga, Kmetijska zadruga Zasavje Sevnica. Kmalu se je nato preoblikovala v kombinat, v začetku 90. let pa so spremenjene družbeno politične razmere pripeljale do odcepitve temeljnega obrata a kooperacijo pri takratnem Kmetijskem kombinatu Sevnica in ustanovitve sedanje Kmečke zadruge Sevnica," pove sogovornik.
Florjančič: "Usmeritev v tradicionalne produkte je prava"
Borut Florjančič, direktor Kmečke zadruge Sevnica, pove, da je sevniška zadruga "resnično prava zadruga. Delujemo na vseh področjih zadružništva, od odkupa kmetijskih pridelkov, živine, mleka in mesa. Kar nas dela pravo zadrugo, predelujemo meso in mesne izdelke. Grajske mesnine so poznane širom Slovenije in mislim, da je naša usmeritev v tradicionalne produkte - sol, poper, dim in veliko truda - prava. Kupec je to začel ceniti in v zadnjih nekaj letih vsako leto dosežejo značilno rast na področju izdelkov."
Z blokado ruskega trga je nastal višek mesa
Zadnja štiri leta poslujejo pozitivno. Florjančič ocenjuje, da je panoga zelo zahtevna. Še posebej je z blokado ruskega trga nastal višek mesa, kar doživljajo kupci tudi z manj kvalitetno robo. "Naša prednost je, da nam kupci zaupajo. Imamo meso lokalnih rejcev, živali, goveda in prašiči so vzrejeni v Posavju in tu mislim, da bomo v prihodnjem obdobju dosegli normalno rentabilnost," dodaja Florjančič.
(bš)
