Predstavitev društva Zmagovita pot Krško
Jugovzhodni del Slovenije, kamor spada tudi naša regija, pa je pri statistiki skupaj s severovzhodno Slovenijo še izrazitejša. Ljudje se po tem, koliko alkohola spijemo razlikujemo, katere vrste pijač pijemo in kako pogosto jih pijemo. Dejavniki, ki vplivajo na to, da bo tvegano ali škodljivo pitje pripeljalo do različnih posledic, pa so kompleksni.
Omeniti velja definicijo Jožeta Ramovša, da je zasvojenost nova, škodljiva, umetna biološka potreba, kar presega začetne stopnje razvoja in so lahko patološko omamljanje in razvada ali omamna motnja. Avtor Kooyman poudarja pomen simptomatičnosti pri razumevanju zasvojenosti, ki je »napačno samozdravljenje« drugih prikritih težav, predvsem nevroz, psihoz, osebnostnih motenj, nezrelosti, travmatičnih izkušenj in neugodnih družinskih in družbenih razmer ter drugi razlogi. In za preseganje ter trajno rešitev ne zadošča zgolj detoksikacija, pač pa uspešna obravnava simptoma, ker s stabilno abstinenco naredi človek le prvi korak na dolgi poti celostnega zdravljenja, osebnostnega in družinskega urejanja.
Posledice, ki se izpostavijo pa predstavljajo širok spekter življenjskih področij posameznika in njegove ožje ali širše skupnosti oziroma njegovega okolja (pogosto gre za izgubo doživljajskega stika s samim sabo, znižanje in izguba sožitnih sposobnosti za skupnostno sožitje, motnje zaznav, prometne nesreče, nesreče pri delu in drugod, izguba motivacije, zasvojenost, neustrezen življenjski slog, kriminal in druga kazniva dejanja, sekundarne motnje značaja in osebnosti, ter z zasvojenostmi povezane bolezni, smrt), kar je le nekaj razlogov za pozornost in odziv družbe.
Skrb vzbujajoča statistika
Statistika v Sloveniji je neizprosna: 43% prebivalcev, starih od 25-64 let pije visoko tvegano, vsak drugi 17 letnik je bil v življenju že vsaj dvakrat opit, v zadnjih letih narašča število deleža mlajših žensk, ki tvegano pijejo. Alkoholna politika je pri preseganju in doseganju učinkovitosti razvejana, na številnih področjih in pri tem bolj ali manj uspešna. Preprečevanje tveganega in škodljivega pitja je del tega, vodi pa k boljšemu zdravju in blagostanju prebivalcev.
Društvo Zmagovita pot je nastala iz potreb uporabnikov, začelo se je z nadaljevanjem kluba zdravljenih alkoholikov (v letu 1995), ki je delovalo po zdravstvenih domovih in centrih za socialno delo, se v vseh teh letih razvijalo in pri svojem delu upošteva koncept zasvojenosti kot fenomena, ki ga tvori več razsežnosti, trenutno je društvo predvsem namenjeno terapiji oseb, ki se urejajo, aktivno pa se vključuje tudi v druga področja (preventiva, edukacija, ozaveščanje in sodelovanje pri preventivnih akcijah). Do ustanovitve društva je delo potekalo v okviru CSD Krško, ki se je na to se je aktualno problematiko odzivalo proaktivno.
S predstavitvijo želimo opozoriti na nujnost in potrebo po delovanju v lokalni skupnosti v prihodnosti in s tem tudi pričakovanjem pomoči s strani te skupnosti.
V svojem 25–letnem delu smo se vključili v zvezo klubov, vzpostavili sodelovanje pri socialnovarstenih dejavnostih, zdravstvenih ustanovah, bolnišnicah, kjer poteka prva faza zdravljenja, se povezovali z nevladnim sektorjem, ki izvaja podobne in sorodne programe, sodelovali pri projektih.
V programu trenutno delujejo štiri skupine, gre za posameznike ali pare, ki se po končanem zdravljenju, ki je ambulantno ali hospitalno in pomeni po detoksikaciji in prvi psihoterapevtski fazi nadaljuje v t.i. klubu in njihovo uspešno urejanje pomeni zagotovo pozitivno spremembo, ki se odraža v njihovi družini in skupnosti, ki ji pripadajo.
Poleg skupin je organizirano individualno svetovanje osebam, svojcem, ki trpijo zaradi stanja, organizirano smo imeli tudi skupino za svojce, saj pogosto ni mogoče doseči takojšnje spremembe pri zasvojenih in je organizirana pomoč zanje.
Društvo se aktivno povezuje s sorodnimi programi v posavski, dolenjski in šmarski regiji.
Opredelitev dela, na podlagi prijave na Agencijo Republike Slovenije za varnost prometa:
Po uspešno oddani prijavi na Agenciji RS za varnost prometa smo v društvu pristopili k načrtovanju preventivnega programa – »Ko vozim, sem 0,00«. Ožja skupina je pripravila materiale za izvedbo, naredila izbor literature, ki smo jo v ta namen proučili in pripravila izbor delovnih organizacij, ki bi jih naslovili za izvedbo delavnice.
Pri sami realizaciji, ki je bila predvidena v mesecu novembru (sovpada z mesecem preprečevanja zasvojenosti) nas je ovirala okužba in bolezen ter karantene, zato smo do sedaj izvedli delavnico, s katero smo naslovili prve udeležence.
Na delavnico smo povabili prve udeležence, ki se med seboj poznajo, pred tem pripravili osnutek poteka delavnice, ki smo jo poimenovali Prepričanja in stereotipi, ki so povezani s pitjem in vožnjo in nas ovirajo pri doseganju varne vožnje. Vsi udeleženci prihajajo iz okolja, kjer je pitje ”del kulture”, kjer se med vozniki širijo in veljajo napačna prepričanja.
Za delavnico smo uporabili nekaj statističnih podatkov o razširjenosti alkohola, tveganju in posledicah, se pri tem osredotočili na promet, pripravljenega smo imeli nekaj tiskanega materiala (”priporočila glede alkohola v prometu, ključni stereotipi glede vožnje pod vplivom alkohola, ki ne DRŽIJO, med delavnico smo si ogledali preventivni film Javne agencije RS za varnost v prometu ”Alkohol”).
Izvedena delavnica, v kateri je sodelovalo 18 udeležencev in rezultati evalvacije pri doseganju ciljev kažejo, da je bila delavnica za vse zelo zadovoljiva, informacije dobre in primerne.
Delavnico sta izvedli Zdenka Žveglič in Ivanka Zevnik.
Z delom nameravamo nadaljevati v prihodnjem letu, delavnice bomo ponudili okoljem, katerih dejavnost je povezana s prometom in prevozi, delovnim okoljem, njihovim zaposlenim, izobraževalnim, socialnovarstvenim organizacijam ter drugim, ki bodo prepoznali potrebo po ozaveščanju te aktualne problematike. Izvajalci programa bodo usposobljeni strokovnjaki ter uspešno rehabilitirane člane društva, ki jih bomo v ta namen posebej usposobili.
V okolju, kjer bomo izvajali program je škodljivo in tvegano pitje alkohola prisotno, s tem pa tudi pogosta napačna prepričanja in stališča, ki jih uporabljajo in vanje verjamejo, kar želimo z ozaveščanjem, informiranjem vsaj delno preseči.
Vsebino programa in dejavnosti nameravamo v prihodnje razširiti in povabiti predstavnike organizacij, ki se s problematiko zasvojenosti ali preventive tudi ukvarjajo, to je zdravstvom, policijo, socialnim varstvom, nevladnim sektorjem, še naprej pa z delovanjem v okviru Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v občini Krško.
Pripravili:
Zdenka Žveglič, izvajalka programa,
Ivanka Zevnik, predsednica društva
