Dan spomina na mrtve

1. november

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih, 1. november je pri nas v Sloveniji državni praznik. Krščanstvo ta praznik imenuje Vsi sveti. V davnih časih nazaj pa je to bil praznik in čas mrtvih okoli zimskega sončnega obrata, ko so verjeli, da se v dolgih nočeh duše vračajo na svet. Ker na izgube tistih, ki so nam v življenju blizu ne moremo vplivati, smo skupaj z vami te dni raziskovali, kako vi razmišljate o smrti, izgubah in o prvem novembru – dnevu spomina na mrtve.

"V današnjem času redko kdo zapušča to telo v pravi zavesti."

"Zavedati bi se morali, da zapuščamo ta telesa, ki so namenjena temu, da se kaj naučimo in da preplujemo ocean materialnega trpljenja. V današnjem času redko kdo zapušča to telo v pravi zavesti. Zavest pa je ta, ki nam omogoča vrnitev nazaj domov. Mi nismo to telo temveč duša, ki je večna in ni uničljiva.

Veseliti bi se morali, ko kdo zapusti telo in žalovati, ko se kdo rodi. Vedeti bi morali, da s tem ko izgubimo najbližjega, se to zgodi z razlogom. Karma je ta, ki nam prinaša to bolečo izkušnjo. Ko pa se zavemo, da nismo to telo temveč duša, nas to ne boli več.

Prvi november je še eden od nizov materialnih zablod. Koliko energije porabimo za ta dan in koliko onesnaževanja povzročimo. Če bi ta denar, ki ga porabimo za vse te nesmisle porabili za dobro ljudi ali matere Zemlje bi bilo veliko bolje. Najboljše pa bi bilo, da se pomolimo Bogu za te duše in se zavedali, da je tudi največ, kar lahko naredimo za njih."

Milan Hervol

"A če spomin nanje in njihov duh živi, potem je dan mrtvih pravzaprav dan živih."

"Dan spomina na mrtve je naš koledar potisnil v turobno vzdušje in melanholične kotičke naše duše. Z žalostjo se spominjamo naših dragih rajnih. A če spomin nanje in njihov duh živi, potem je dan mrtvih pravzaprav dan živih. Je dan, ko se spomnimo vseh svetnikov, ki jih čez leto »pozabimo«, dan ko se spomnimo svetosti vseh naših ljubih in vseh tistih, ki so svoje življenje preživeli v službi ljubezni do bližnjega.

Svečka, ki jo prižgemo na grobu, cvet, ki ga odnesemo ali molitev, ki jo izrečemo je znamenje upanja in vere v to, da jim je na »onem svetu« lepo. Znamenje tega, da ti ljudje živijo v nas, čeprav so »odšli«. Človeškim očem ni dano vsega videti, a srce čuti tisto nekaj več. Vsak, ki danes leži in bo legel v naročje zemlje, je bil s krstom poklican k svetosti in vsak je poklican k temu, da postane svet. Kaj pa svetost je? Preprosta vsakdanja dobra dela s katerimi prinašamo veselje na ta svet. Dela, ki so jih naši angeli že storili in so nam lahko zgled na naši poti življenja – poti svetosti."

Tjaša Sušin

"Raje kot o smrti govorim o življenju"

"November je čas, ko nekoliko bolj razmišljamo o tovrstnih temah in se spominjamo svojih preminulih sorodnikov, prijateljev … pomembno je, da si v spomin prikličemo zanimive trenutke, nasmehe in ozavestimo, da je smrt del življenja, tako kot v naravi, ko drevje odvrže listje, se pripravlja na nov začetek, novo rast in življenje. Raje kot o smrti govorim o življenju, saj se zavedam, da je danes lahko zadnji ali prvi dan življenja, kogar koli. Pomembno je, da svoje sanje, želje, vizije, vse tisto, kar lahko storimo, ne umre z nami, temveč se izpolni … Preminule najbližje – spomine nanje – zavijmo v kotičke svojega srca in jim zaželimo vse dobro, tam, kjer so."

Jasmina Spahalić

Vsak dan imamo priložnost, da se potrudimo po svojih najboljših močeh

"Od nekdaj sem se bala smrti, ker sem vedno živela v občutku, da bom nekaj zamudila, če bi umrla sedaj. Razmišljala sem, da imam vendar še toliko znanja in veščin, ki jih želim pokazati svetu. Od kar pa sem se naučila živeti za dani trenutek in za dan, v katerem sem in ga izkoristiti v polni meri, tega strahu nimam več. Ob izkušnji prijateljice, ki je v nosečnosti izgubila otroka, sem se tudi sama zamislila, kako grozno se počutijo ljudje ob izgubi in kakšna čustva žalosti, nemoči in obupa so takrat deležni. Ravno zato vidim nesmisel po pehanju za vsemi materialnimi dobrinami in kazanju svetu svojo vrednost z njimi, ko pa je pomembno le to, da imamo drug drugega in smo hvaležni za vsak čas, ko ga preživimo skupaj. Zelo dobro vem, da je to zelo lahko reči, narediti in to živeti pa je popolnoma nekaj drugega. Toda vsak dan imamo priložnost, da se potrudimo po svojih najboljših močeh."

Manja Ostrelič

(eP)