Protipoplavna varnost za 485 prebivalcev in 154 objektov
KOSTANJEVICA NA KRKI Na edinem slovenskem naseljenem otoku bi tako z izvedbo projekta do konca leta 2023 zagotovili večjo poplavno varnost za 485 prebivalcev in 154 objektov. "Izvedba ukrepov bo prispevala tudi k varovanju kulturne dediščine, kulturnih spomenikov državnega pomena, poslovnih subjektov, linijske infrastrukture in pomembnih objektov družbene infrastrukture državnega pomena," so bili maja optimistični na Ministrstvu za okolje in prostor.
A zadnja predstavljena rešitev protipoplavne rešitve kostanjeviškega otoka, ko bi postavili temelje za postavitev mobilnih sten, je v teh dneh na noge dvignila Kostanjevičane.
Več v torek ob 20. uri v oddaji Posavski tednik.
"Nad predlogom nismo najbolj navdušeni"
Kot nam je v petek povedal Marjan Jerele, so se domačini s tem predlogom seznanili na javni predstavitvi ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti Kostanjevice na Krki in njene okolice, ki je potekala oktobra. "V bistvu že več let čakamo na rešitve. Ljudje me vsak dan sprašujejo, kaj se dela, opazili so, da se nekaj pripravlja, ampak šele na predstavitvi smo bili s tem seznanjeni. Nad predlogom nismo ravno najbolj navdušeni in upam, da bodo še aktivnosti v to smer in da bomo našli boljše rešitve."
Predlog "vzemite ali pustite"
Valentina Božič, ena od podpisnic peticije proti predstavljenem predlogu rešitve protipoplavne zaščite Kostanjevice, dodaja, da so za protipoplavno zaščito in za ukrepe, ki bodo sanirali problematiko v Kostanjevici na Krki. "Smo pa konkretno proti temu predlogu, ker je bil nekako predstavljen kot »vzemite ali pustite« in kjer je bil predvsem predstavljen zelo grob poseg v naravno dediščino Kostanjevice ne Krki, na katero smo Kostanjevičani ponosni, z njo živimo, poznamo prednostni in slabosti reke Krke, s katero živimo vsak dan."
"Ta projekt bi nas spravil v bazen"
Občanka Magda Bršec pripomni, da domačini vedo, kako Krka narašča in prihaja na otok. "Krka ni reka, ki bi odtekla mimo. Nas poplavi. Ko govorijo o podtalnici, to je podtalnica, ampak ko Krka pride, je to njen nivo in ta projekt bi nas spravil v bazen, ki bi naredil še trikrat več škode. Voda bi odtekla drugam in tam povzročila poplave."
Opozorila na urejanje struge gor in dol vodno od Kostanjevice
Domačini so nam povedali še, da je ureditev protipoplavne zaščite Kostanjevice na Krki povezana tako z gor in dolvodnima občinama. "Če bi se redno nanos v strugi Krke čistil, odvažal, tako kot se zdaj v zadnjem času, in če bi se malo uredile brežine, ki so zaraščene, bi Krka mirno pritekla čez, jasno, pod pogojem, da se tudi spodnji del Krke uredi, v občini Krško in tako naprej," dodaja Janez Gliha. V torek bomo v oddaji Posavski tednik, na ePosavje TV je na sporedu vsak torek ob 20. uri, predstavili še več odzivov domačinov, slabo voljo zaradi pozne vključenosti v reševanje težav in kaj o vsem skupaj pravi kostanjeviški župan Ladko Petretič.
Predali podpise peticije
V peticiji so zapisali, da se za ureditev poplavne varnosti zavzemajo za celostne rešitve, kot so prelivna polja, pretoki, uravnavanje brežin, sodelovanje z elektrarnami, "da se o tem dogovarja in najde rešitev, ki je bistveno bolj celostna in ne posega grobo v prostor, kjer živimo," kot je dejala ena od podpisnic peticije Valentina Božič. Peticijo je podpisalo 79 občanov, večinoma prebivalcev otoka, tistih, ki bi se jih načrtovana ureditev najbolj dotaknila.
Podpise so Občini Kostanjevica na Krki predali v četrtek, 4. novembra 2021, kar je potrdil tudi župan Ladko Petretič. "Mi smo podpise prejeli in takoj odreagirali, poslali civilni iniciativi dopis, zahtevali v petih dneh sestanek z njimi, da določijo tri člane svoje iniciative, predsednika in dva člana, s katerimi bi se pogovarjali mi kot občina in sama Direkcija Republike Slovenije za vode, potem pa bomo videli. Časa imamo zelo malo, tako, da je treba zdaj na hitro ukrepati."
(bš, eP)
