ZPM Krško sklical Aktive Otroških parlamentov po občinah v Posavju
Od 5. do 12. februarja smo sklicali Aktive Otroških parlamentov v Posavju. Z brežiškimi mentorji smo se dobili v Pišecah, Krčani in Kostanjevčani so prišli v naš Dnevni center, s sevniškimi in radeškimi mentorji pa smo se dobili v Tržišču.
S programom Otroški parlamenti, ki ga pod koordinacijo ZPM Krško izvajamo v petih posavskih občinah, smo v preteklih dneh izvedli Aktive mentorjev programa.
Začeli smo z brežiško občino, kjer nas je v goste povabila Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece z mentorjem Matjažem Vrešakom, naslednjega dne smo krške in kostanjeviške mentorice povabili v naš Dnevni center, pred dnevi pa smo se odpravili še na Osnovno šolo Tržišče, kjer nas je sprejela mentorica Lucija Umek.
Na poti do nacionalnega Otroškega parlamenta, ki bo 8. aprila v Ljubljani, se bomo srečali s predstavniki šol na občinskih Otroških parlamentih v začetku meseca marca.
Akcije na posameznih šolah
Z mentorji smo največ govorili o akcijah, ki so jih izvedli po posameznih šolah tekom šolskega leta in koliko načrtovanih aktivnosti iz preteklega leta so uspeli realizirati. V preteklem šolskem letu je namreč potekal prvi del Otroških parlamentov na temo duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Takrat so se mentorji z učenci spoprijeli s tematiko v teoriji, vsaka šola pa je sprejela sklepe, kako lahko šola in posamezniki prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju.
Med realizirane akcije so mentorji predstavili:
- anonimne škatle: po šolah so postavili anonimne škatle, v katere so učenci vrgli listek papirja z lepimi mislimi,
- več športa: ponekod so v sam pouk uvedli več razgibavanja, med drugim tudi med poukom slovenščine ali kateremu od drugih predmetov,
- senzorični kotički: po šolah so postavili kotičke za sprostitev in druženje, po drugih šolah pa so sprostitvi namenili enega od zaprtih prostorov tudi za senzorični kotiček, kjer poleg sprostitve poslušajo še glasbo ipd.
- glasba: med odmori se po šolah vrti več glasbe,
- tehnike sproščanja: s širjenjem dobre energije in dobrih misli se po šolah poslužujejo tudi različnim tehnikam sproščanja.
V radeški šoli so priredili celo dobrodelno prireditev, na kateri so zbirali sredstva za senzorno sobo. Otroci so ob pomoči učiteljev poskrbeli za izvedbo prireditve, nato pa so sami ustvarili kotiček.
Fotogalerija (Foto: ZPM Krško):
Medvrstniško nasilje ...
Največ pogovora pa smo imeli o različnih oblikah nasilja, o katerih se pogovarjajo z otroki. Z njimi so govorili o različnih vrstah nasilja, s katerimi se otroci soočajo v šoli ali izven nje.
Kot so povedali mentorji, v teoriji vsi otroci, sploh otroci višjih razredov, prepoznajo in poznajo različne oblike nasilje. Velik problem predstavlja medvrstniško nasilje v obliki psihičnega nasilja. Slaba samopodoba nekega učenca, oblačila brez znamk, takoimenovani "piflarji", telefoni nižjega cenovnega razreda, itn. so le povod v medvrstniško nasilje. Po šolah se oblikujejo skupine otrok, ki so "nad" drugimi otroki. Izberejo otroke, v katerih vidijo priložnost zbadanja. S tem na nek način povečajo svojo samopodobo, saj dobijo posmezniki odobritev sošolcev in vrstnikov na račun otrok, ki niso klicali po pozornosti. Tako prihaja po šolah tudi do tega, da otroci dobijo odpor prihajati v šolo.
... tudi preko spleta
Nasilje pa se dogaja tudi na spletu. To vrsto nasilja so omenili na vseh šolah v Posavju. Tudi v tem primeru v teoriji dobro poznamo vse oblike, kako obvarovati otroka pred nasiljem na spletu, a so družabna omrežja in razne aplikacije tako močne, da to težko preprečimo. Govorili smo o tem, da bi bila najboljša oblika ta, da otroci telefonov ne bi imeli. A ker bodo starši vseeno ugodili svojim otrokom in najbrž to tudi velik pritisk družbe (sovrstnikov) na posameznike brez telefona, bodo otroci še naprej imeli svoj telefon. S tem pa se jim omogoči dostop do različnih vsebin, ki se na spletu nahajajo. Pod anonimnimi komentarji se skrivajo posamezniki, ki bodo sošolce zbadali tudi na spletu. A ker se lahko skrijejo pod drugimi imeni, so lahko žaljivke v tem primeru še toliko večje oz. težje, za otroka na drugi strani pa so komentarji še toliko bolj boleči.
S spletom pa ne moramo govoriti le o medvrstniškem nasilju. Splet je množica podatkov iz sveta, ki vplivajo na duševno zdravje otrok in mladostnikov, ne smemo pa pozabiti, da vpliva tudi na duševno zdravje nas, odraslih. A za mlajše so lahko določeni podatki še toliko bolj boleči. Influecerji na družabnih omrežjih predstavljajo popolno življenje, lep izgled, športno postavo, itd. ali po drugi strani izleti na morje, kosila in večerje v prestižnih restavracijah, visokocenovne obleke ali pa tudi bogate zabave. Na drugi strani pa so naši otroci, ki sprejemajo to kot nekaj normalnega. S tem uničujemo samopodobo otrok.
Internet predstavlja dandanes veliko pasti. Kruši se samopodoba otrok in mladostnikov. S telefonom in spletom zmanjšujemo potrebe otrok. Zato smo bili na Aktivih mnenja, da je potrebno veliko vložiti tudi v ozaveščanju staršev. Šole so v preteklosti že poskušale predstaviti težave današnjega sveta staršem. Nekateri starši so se dobro odzvali, drugi pa na te posvete niti niso prišli. A vse se začne doma: zdrav odnos doma, veliko pogovora, ki so se skozi leta zmanjšala ravno zaradi interneta in drugih podobnih okoliščin. Komunikacija v nekaterih družinah je le na osnovnih vprašanjih in odgovorih: "Kako si?", "Kam greš," "Dobro," itn. Vse od naštetega pa vpliva na sam razvoj otroka! S tovrstnimi dejanji se danes soočamo z mnogimi problemi, ki jih v preteklosti ni bilo v taki meri. Zmanjšuje se pismenost otrok, razgledanost, uničuje se domišljija, ki je potrebna za razvoj otroka.
Mentorji pa so opozorili tudi na druge oblike nasilja. Ko nek učenec manjka pri pouku, se vedno več dogaja, da njegovi oz. njeni sošolci ne želijo posoditi zvezek za prepisovanje učne snovi. Veliko smo se pogovarjali tudi o vplivu staršev na otrokovo razmišljanje in dejanja. In skoraj z zagotovostjo lahko rečemo, da so otroci slika svojih staršev.
Z Aktivi mentorjev Otroških parlamentov v Posavju smo zaključili, da se za pozitivno duševno zdravje otrok in mladostnikov kot tudi nas samih, moramo vprašati, kaj lahko jaz naredim za nekoga drugega. Osredotočimo se na pozitivno plat našega življenja in podarimo otrokom brezskrbno otroštvo, brez nasilja!
Zapisala: Darja Dobršek
