V skupen projekt sajenja medovitih rastlin tudi posavske občine
KRŠKO Petkov podpis zaključuje in morda tudi začenja eno obdobje pospeševanja zasaditve medovitih rastlin. Mestna občina Krško se je tej pobudi pridružila že pred leti, ko so se odločili, da ob vsakem novem objektu posadijo tudi nekaj medovitih rastlin, predvsem za spodbujanje čebelarstva. V lanskem letu so se odločili, da pristopijo tudi k projektu Čebelarski mozaik – gre za širši projekt, ki zajema več občin in tudi več zunanjih deležnikov, njegov namen pa je predvsem revitalizacija starega dela mesta z novim objektom, ki bo istočasno center za različne dejavnosti s področja čebelarstva. "Sam projekt je veljal okoli 350 tisoč evrov, 150 tisoč evrov je bilo financiranih iz zunanjih virov," je ob podpisu sporazuma dejal župan Mestne občine Krško Miran Stanko.
Sajenje medovitih rastlin
V omenjenem objektu so deležniki tudi podpisali sporazum. Sicer pa je bil tokratni podpis nadaljevanje tega projekta, in sicer v smislu, da se k projektu pospeševanja zasaditve medovitih rastlin priključijo vse občine v Posavju. "Odziv je dober in mislim, da ima ta projekt prihodnost. Namreč načrt je, da bi posadili čim več medovitih rastlin, podobno, kot smo si zamislili tudi pri nas. Skratka, gre za pospeševanje čebelarstva v naši regiji," je še dejal Stanko.
Spomladanska akcija Čebelarske zveze Slovenije 26. marca
Čebelarska zveza Slovenije se je za vseslovensko akcijo sajenja medovitih rastlin odločili jeseni, cilj projekta pa je do leta 2030 zasaditi dva milijona medovitih rastlin. "Želimo si, da bi vsak Slovenec posadil medovito rastlino, naj bo to na okensko polico, na svoj vrt, v gozdove, skratka, da bi skrbel za biotsko raznovrstnost, predvsem pa, da dajemo pašo čebelam in ostalim opraševalcem, čmrljem, metuljem, kajti vemo, da je danes narava neprijazna in vsak lahko nekaj naredi za njihovo dobro," je ob podpisu sporazuma dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč ter dodal, da s tem ohranjamo našo lepo, cvetočo, zeleno Slovenijo. "Vesel sem pa, da se k temu projektu priključuje skoraj cel svet, več kot trideset držav bo ta dan sadilo medovite rastline, 'ta dan' pa bo 26. marec, ko si želimo, da cela Slovenija, posamezniki, podjetja, vsak nekaj posadimo za našo Slovenijo."
Zasadimo avtohtone medovite rastline
Nabor medovitih rastlin je kar velik, pravi Janko Božič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. "V naši knjigi o avtohtonih medovitih rastlinah jih je čez dva tisoč, vendar tisto, kar se da bolj opazno saditi, so vsekakor drevesa. Nekje od pomladi naprej lahko opazujemo, kaj cveti in kar je za čebele zelo dobro, je recimo divja češnja in katera druga vrsta iz sorodnikov sliv, pa tudi mali jesen, kar nekaj vrst javorjev, nato lipa in lipovec, ki cvetita malo pred pravim kostanjem ter pravi kostanj." Božič izpostavi še jerebiko in brek ter nekaj grmovnatih vrst, kot so leske, vendar doda, da je teh dovolj. "Na nekaterih območjih je bolj problem z nekaterimi vrbami – beka je nekako že pozabljena, včasih je bila povsod po vinogradih. Druga vrba, iva, tudi ni preveč gosto razširjena. Ti dve vrbi sta za zgodnjo pašo." Božič še pripomni, da bi bilo zelo koristno posebno skrb nameniti cvetočim travnikom. "Ni potrebno ravno sejati, morda na nekaterih območjih tudi, ampak s pravilno nego travnikov imamo lahko več cvetja na travnikih, ki je eden od pomembnih pašnih virov."
