Krajevno dvorano preimenovali v Kulturni dom Albina Rudana
V Velikem Trnu so se ob prazniku Krajevne skupnosti in ob dnevu državnosti, poklonili spominu na nekdanjega sokrajana Albina Rudana. Ob tej priložnosti so naziv krajevnega kulturnega doma uradno spremenili v Kulturni dom Albina Rudana. Kulturnega obeležja se je udeležil tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin, ki je ob tej priložnosti čestital krajanom in izrazil željo, da bi skupaj zagotovili čim boljše pogoje za bivanje in delo.
Rudanova glasbena zapuščina
Albin Rudan je bil znan klarinetist, ki je s svojo glasbo ponesel ime kraja po Sloveniji in tujini. Predsednik Sveta KS Veliki Trn, Anton Janc, je ob tej priložnosti izpostavil Rudanov prispevek k glasbeni umetnosti. Na slovesnosti so bili tudi člani Rudanove družine, vključno z njegovo drugo ženo, sedaj vdovo Poldko Rudan in nečakom, priznanim pevcem zabavne glasbe, Mirom Rudanom.
Več let zbirali vire in gradivo o družini Rudan
Na preimenovanje kulturnega doma, kot nam je povedal predsednik Sveta KS Veliki Trn, Anton Janc, pripravljali zadnjih nekaj let. V tem času so zbrali podrobne podatke o življenju in delu Albina Rudana, ki je bil 30 let član priznanega Ansambla bratov Avsenik. Zbrali so tudi informacije o ostalih članih družine Rudan, ki so se prav tako uveljavili v glasbenem svetu, vključno z Miranom Rudanom, ki je zaslovel na slovenski glasbeni sceni. Biografske podatke o Albinu Rudanu in družinskem drevesu Rudanov so združili na dveh velikih panojih, ki sta sedaj na ogled v prireditveni dvorani Kulturnega doma Albina Rudana.
Fotogalerija (Foto: ePosavje)
Albin Rudan, rojen 26. julija 1933, je že v osnovni šoli pokazal izjemen glasbeni talent. Rodil se je v družini z glasbenim talentom, saj je bil njegov oče organist in cerkveni pevec. Družina Rudan, ki je sprva živela na naslovu Veliki Trn 22, se je kasneje preselila v Krško. Med sedmimi otroki v družini je Ladislava Rudan, mati priznanega slovenskega pevca Mirana Rudana. Albin Rudan je dosegel slavo kot klarinetist v Ansamblu bratov Avsenik med letoma 1961 in 1990. Njegovo izjemno tehniko in žameten ton, ki ga ni nihče uspel dosegati, so opazili po vsej Sloveniji in Evropi.
Albin se je najbolj ponosil na koncertu - razprodanemu šest mesecev vnaprej - ki je potekal v veliki dvorani berlinske filharmonije 19. marca 1977. To je bila prva priložnost, ko je bil oder berlinske filharmonije na voljo izvajalcem neklasične glasbe.
Skladbe kot so Pastirček, Veter nosi pesem mojo, Polka za klarinet, Čar Julijskih Alp in druge, v katerih je izstopal z neverjetno virtuoznostjo, so ga za vedno zapisale v zgodovino glasbe in v človeško dušo.
Slovesnost popestril glasbeni program
Slovesnost je bila polna glasbenih nastopov, ki so jih prispevali Miran Rudan, Ženski pevski zbor Prepelice iz Dolenje vasi in Ansambel Tonija Sotoška. Njihovi izvedbi znamenite Avsenikove skladbe Pastirček, pri kateri je Albin Rudan, znan kot 'Paganini na klarinetu', nekoč izstopal, je navdušila občinstvo.
Župan Mestne občine Krško, Janez Kerin, je ob tej priložnosti čestital krajanom in izrazil željo, da bi skupaj zagotovili čim boljše pogoje za bivanje in delo.
Slovesnost popestril glasbeni program
Slovesnost je bila polna glasbenih nastopov, ki so jih prispevali Miran Rudan, Ženski pevski zbor Prepelice iz Dolenje vasi in Ansambel Tonija Sotoška. Njihovi izvedbi znamenite Avsenikove skladbe Pastirček, pri kateri je Albin Rudan, znan kot 'Paganini na klarinetu', nekoč izstopal, je navdušila občinstvo.
Župan Mestne občine Krško, Janez Kerin, je ob tej priložnosti čestital krajanom in izrazil željo, da bi skupaj zagotovili čim boljše pogoje za bivanje in delo.
