Predstavili podatke ponedeljkove nevihte in viharnega vetra
KRŠKO Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so teden dni po viharnem vetru in prehodu hladne fronte predstavili nekaj zanimivih vremenskih podatkov, v katere so se ujeli tudi naši kraji.
Kako je bilo?
Prejšnji ponedeljek so pozno popoldne v južni Avstriji nastale prve nevihte, padavinski pas z občutno ohladitvijoje je kmalu dosegel mejo Slovenije in Avstrije, najbolj izrazite nevihtne celice pa so nastale v osrednjem delu Slovenije ter okoli 22. ure povzročile močne nalive in viharne sunke vetra.
Kaj pravijo podatki?
Kot pravijo na ARSO, je veter med neurji od 6. do 7. julija 2020, na skoraj na vseh meteoroloških postajah ARSO, dosegal vsaj moč močnega vetra (6 boforjev ali več oz. več kot 10,7 m/s), viharno moč (8 boforjev ali več oz. več kot 17,1 m/s) pa na nekaterih postajah na Primorskem, v osrednji Sloveniji in predvsem v severovzhodni Sloveniji.
KRŠKO: 93,6 km/h ob 23. uri in 7 minut
In v zadnjo kategorijo sodi tudi sunek na eni izmed merilnih postaj v Nuklearni elektrarni Krško, ko so ob 23. uri in 7 minut zabeležili sunek 26 m/s, kar je 93,6 km/h. V ponedeljkovem večeru je bil to najmočnejši izmeren sunek viharnega vetra na območju celotne Slovenije. Že ob 21. uri in 37 minut je merilna postaja v Ljubljani zabeležila drugi najmočnejši sunek, ko je zapihalo 25 m/s (90 km/h) in v središču prestolnice odkrilo več streh stanovanjskih in večstanovanjskih stavb.
Na postaji Krško papirnica je zapihalo nekaj več kot 70 km/h
Podatki ARSO kažejo tudi, da je merilna postaja Krško Papirnica minuto pred 23. uro zabeležila sunek 19,9 m/s (71,64 km/h), le nekaj manj je pol ure predtem zapihalo na Lisci. Sunek v Ljubljani je bil rekorden glede na meritve, ki jih na samodejni postaji beležijo od konca leta 1993. Pred tem so največji izmerjeni sunek v Ljubljani (23,7 m/s) zabeležili 12. decembra 2017.
(bš)
