Skip to main content
Petek, 29. marec 2024
14.12.2020
15:03
Mala hiša Pilštanj
Foto: Mala hiša Pilštanj
Trije šotori v Kozjanskem parku pri Lesičnem, mala vasica pri mlinu, smeh otrok, ki se je slišal naokoli, je bil začetek brezplačnih taborov za socialno ogrožene otroke v neokrnjeni naravi.

Mala hiša Pilštanj

PILŠTANJ Še vedno delamo isto, še vedno osrečujemo otroke, še vedno imamo razne delavnice za njihov dobrobit. Še vedno so tabori brezplačni od Ptuja do Celja, od Brežic do Sevnice, od Rimskih Toplic do Žalca do Ljubljane, od malih do velikih krajev, od malih do velikih otrok, spreminjamo negativne vzorce v pozitivne, učimo kako poiskati pomoč, kako pomagati, kako se osvestiti, delavne navade, razne pogovorne delavnice na razne teme, igre, izlete, delavnice z živalimi, kuharske itd.

Program se je razširil, sedaj delujemo v širšem in večjem obsegu. Delamo na Mali hiši za otroke, Pilštanj. Pomagamo, svetujemo tudi staršem, mladim pomagamo pri osamosvojitvi, nasveti ob ločitvah za dobrobit otroka, otrokom s prilagojenim programom pomagamo z učenjem za življenje, od kuhanja do tega, kako skrbeti za njihove otroke.

Program je preventivnega značaja in družinskega tipa, sodelujemo s potrebnimi institucijami. Naš telefon za svetovanje in prijava na brezplačne tabore je 041 840 727.

Zelo bomo vaše finančne pomoči TRR SI56 600000 - 0000- 39744. Hvala v imenu otrok ❤

Delujemo tudi v času epidemije, po terenu in sprejemamo otroke iz po ene družine, svetujemo po telefonu in po ostalih svetovalnih možnostih.

Zgodba iz Male hiše Pilštanj

Bil je petek, poletni dan in sedela sem v kafilu ob kavici in kozarcu vode. Mojo pozornost so pritegnili trije otroci,ki so hodili okoli avtomata za sladoled. Zelo so si želeli sladoleda, a niso imeli denarja, da si ga kupijo. Nekaj časa sem opazovala otroke, nato sem stopila do njih in jih vprašala, če bi sladoled?

Vsi so na en glas pritrdili Jaaa,biii!!! Medtem, ko so se sladkali in hladili s sladoledom, sem jih povprašala od kot so, na katero šolo hodijo, koliko so stari in kje živijo?

Izvem, da so dve sestri 12 let in 8 let in brat 10 let. Doma nihče ni v službi in sestra starejša 12 let vecino skrbi za mlajša dva. Povem jim, da delam na Mali hisi za otroke na Pilštanju na Kozjanskem in da imamo brezplačne tabore za otroke.

Zelo so se razveselili, ker so tabori brezplačni, saj doma nimajo dovolj denarja, da bi jim starši to plačali. Vse, prav vse jih je zanimalo, kaj vse se na taboru počne. K nam je pristopila še moja sodelavka in otrokom razložila, kaj počnemo in kako se imamo lepo.

Otrokom podam našo vizitko, da jo dajo staršem in da nas pokličejo, ce se odločijo priti na tabor.

Takoj naslednji dan pokliče njihova mama vsa vesela, da bi prijavila vse tri otroke na brezplačen tabor, kot so ji otroci povedali. Veliko ji je to pomenilo, da ne potrebujejo niti centa, za tri dni bivanja na taboru.

Bil je petek, ko sem prišla s kombijem po njih kot tudi po ostale otroke. Z veseljem na obrazu so poskakali v kombi in se predstavili ostalim štirim otrokom, ki so ze sedeli z menoj. Odpeljala sem jih na Malo hišo na Pilštanj. Tri dni smo bili skupaj kot velika družina, se družili, pogovarjali, smejali, igrali, jezdili konja, izdelovali glinene izdelke,kopali,kuhali ,nabirali zelisca...

Moji trije novinci so povedali svoje življenjske zgodbe, ki nas niso pustile ravnodušne. Doma alkohol, droga, prostitucija, vsakodnevno kreganje, pomanjkanje, strah pred kaznijo, med vrstniki v šoli zasmehovanje, poniževanje, slabe ocene, nerazumevanje nekaterih učiteljev, sošolcev. Pravijo jim, da smrdijo in da se nočejo družiti z njimi.

Te mlade otroške dušice so bile deležne toliko gorja, da niti pod razno ni bilo prostora za učenje snovi, katero so od njih zahtevali učitelji. Zato so bile enice na dnevnem redu v šoli. Niso se sekirali, ker so se obremenjevali s težavami svojih staršev, ki so se iz dneva v dan prepirali.

Otroci so pogosto prihajali na Malo hišo Pilštanj in lepega dne nas pokliče socialna delavka iz Centra za socialno delo in vpraša, če lahko ti trije otroci začasno bivajo na Mali hisi, ker jim iščejo rejniško družino. Tako sem postala njihova začasna skrbnica in Mala hiša njihov dom.

Niso imeli težav ob prehodu v rejništvo, saj so nas poznali že iz tabora na Mali hiši. Malo hišo so sprejeli kot svoj novi domek. Po letu bivanja na Mali hiši so dobili rejniško druzino, v kateri so se dobro ugnezdili. 

Starša sta v toku let umrla, tudi otroci so koncali osnovno šolo in se izučili za razne poklice. Ves čas so Malo hišo obiskovali, vez med nami se ni pretrgala niti sedaj, ko ima najstarejša sestra hčer, s katero z veseljem prihaja "domov" na Malo hišo in ji pripoveduje naša skupna doživetja. Otroci imajo radi Malo hišo in mi imamo radi otroke.

Ada Požeg,
Materina dušica - mala hiša za otroke Pilštanj

kozje

Pridružite se nam

Novice iz Posavja