Peter Jernejec
Vsako leto z dopolnitvami podrobneje predstavljamo enega od članov; v letu 2022 Petra Jernejca. Rodil se je 23. septembra 1905 v Sinči vasi na Koroškem. Zaradi očetove službe se je družina preselila v Ljubljano, kjer je Peter obiskoval osnovno in srednjo šolo. Maturo je opravil na klasični gimnaziji leta 1924. Zelo mlad se je poročil s svojo mladostno ljubeznijo Nevenko Baćić. Rodila sta se jima dva sinova, Mitja in Igor.
Oktobra 1924 se je vpisal na gozdarsko fakulteto v Zagrebu. Razlog za ta vpis je bila bolezen, imel je tuberkulozo. Po končanem sedmem semestru je 13. februarja 1928 opravil prvi gozdarski diplomski izpit, a kmalu zatem je študij zaradi bolezni prekinil in se dlje časa zdravil na Golniku. Leta 1935 se je odločil nadaljevati študij v Zagrebu. Do leta 1939 je opravljal izpite in pripravljal diplomo. V tem času se je idejno približal Ljudski fronti in tudi komunistični stranki in začel svojo odporniško pot. Zaradi političnega delovanja se je moral iz Zagreba umakniti in leta 1940 je prišel v Krško, kjer je ostal tudi po nemški okupaciji.
V Krškem se je povezal s sekretarjem KPS za Posavje Maksom Strmeckim. Kot razgledana intelektualca in politična aktivista sta okrog sebe zbirala napredne krške mladince. Jernejec je postal vodja ene od treh partijskih celic. Po odhodu Strmeckega v Ljubljano je nadaljeval politično delo z mladinci. Konec maja ali v začetku junija 1941 jih je povezal v diverzantsko skupino in postal njihov vodja. Dobivali so se na sestankih, kjer so se pogovarjali in snovali načrte, kako bi se uprli.
Pomanjkanje previdnosti in izdaji so bili krivi, da je okupator skupino, ki je imela vse značilnosti zgodnjega partizanstva, uničil v začetku njenega razvoja.
Petra Jernejca je doletela enaka usoda kot druge člane skupine. 29. julija 1941 je bil skupaj z njimi zajet v gozdu Rore nad Krškim, kjer so imeli svoj tabor in kamor so se umaknili po prvi izdaji. V zgodnjih jutranjih urah 30. julija je bil ustreljen v gozdu Dobrava pri Brežicah. Ob izkopu posmrtnih ostankov borcev krške partizanske skupine novembra 1945 se je videlo, da Peter ni dovolil, da bi mu pred usmrtitvijo zavezali oči. Njegove posmrtne ostanke so 2. decembra 1945 pokopali na krškem pokopališču.
Poleg gradiva iz družinskega arhiva sta v razstavo vključeni originalna plaketa Vladimirja Štovička iz zbirke Mestnega muzeja Krško in slika Mladena Jernejca Tlakovalci poti v svobodo, ki jo je slikar posvetil dedu in njegovim soborcem.
Irena Fürst, avtorica razstave
