Anka Salmič
29. maj 1902, Gorenja vas pri Leskovcu – 2. september 1969, Novo mesto
Življenje v preprosti kmečki družini ji po končani osnovni šoli v Leskovcu ni omogočalo, da bi, kljub veliki želji, šolanje nadaljevala.
Že v mladosti je rada prebirala pesmi Simona Gregorčiča in Franceta Prešerna. Svojo prvo pesem je objavila leta 1925 v ženski reviji Vigred. V samozaložbi je v letu 1940 izdala prvo pesniško zbirko z naslovom Cvetje z neobdelanih gredic. Kasneje je objavljala tudi v Kmečki ženi, Jadranski straži in v koledarju Mohorjeve družbe.
Z družino je bila med drugo svetovno vojno izgnana v delovno taborišče v Nemčiji. Vtise bivanja v izgnanstvu je leta 1967 objavila v zbirki Iz črnih dni pregnanstva. Posthumno je leta 1995 izšla zbirka Moja pesem.
V svojih pesmih je izražala razočaranje po neizživeti ljubezni, opevala naravo, navezanost na zemljo, skromnost kmečkega življenja, hrepenenje po sreči, svobodi in boljšem življenju.
Umrla je 2. septembra 1969 v novomeški bolnišnici. V Leskovcu pri Krškem, kjer je preživela zadnjih deset let, je po njej poimenovana ena glavnih ulic.
Pripravila: Anja Jukić, Mestni muzej Krško
Občutek
Saj se mi včasih, kar čudno zazdi,
ko da se v meni pretaka nemirna ciganska kri.
Ko pridejo mimo po cesti
mi čudno hotenje pograbi srce.
Da bi kar zadaj na voz k njimi prisela in gosli v roke.
Pa bi šla.
Pela bi s strunami gosli, jokala in pela,
da se vsaj enkrat izprazne mi duša do dna!
Jaz bi prehodila vsa pota, vse bele ceste,
spenjala bi se na sončne visoke gore.
Tonila bi v bajno tihoto čarobnih gozdov,
vsa daleč odmaknjena svetu in prosta vseh tesnih okov.
Ponoči bilo bi nad mano nebo,
kakor z zlatom pretkan baldahin,
in morda bi srečna na strgani plahti zaspala,
kot črni svobodni ciganski sin.
Salmič, A (1962). Občutek. 150 let šole v Leskovcu pri Krškem. Leskovec: osnovna šola, str. 85.
