Kako travme oblikujejo družine? Miha Novak v novi epizodi Odnosi so zakon
Kako travme oblikujejo družine? Miha Novak v novi epizodi Odnosi so zakon
Strah, jeza, sram … Čustva niso sovražnik, ampak kompas. Miha Novak razkriva, kako travme tiho oblikujejo naše odnose.
V novi epizodi podkasta Odnosi so zakon, ki nastaja pod okriljem društva Družina in Življenje, je voditelj Benjamin Siter gostil terapevta Miha Novaka. Pogovor sta namenila svetu čustev in vprašanju, kako travme – osebne in narodne – vplivajo na naše odnose še desetletja kasneje.
Novak poudarja, da čustva niso modna muha ali nekaj, kar bi si izmislili v sodobnem času. Gre za temeljni del človeka, ki ima jasno funkcijo: pomagajo nam preživeti, se odločati in graditi odnose. Med šest osnovnih čustev uvršča strah, jezo, žalost, sram, veselje in gnus. Težava nastane, ko so nekatera čustva v družini prepovedana ali potlačena.
Posebej izpostavi jezo, ki jo pogosto zamenjujemo z agresijo. Jeza sama po sebi ni nasilje, ampak energija, ki nam pomaga postaviti meje in narediti premik. Če otrok ne razvije zdrave jeze, se kasneje težko postavi zase – v šoli, partnerstvu ali službi. Agresija pa je po njegovih besedah največkrat posledica strahu. Tudi sarkazem in cinizem sta lahko obliki prikrite agresije, ki v odnosih povzročata razdaljo in nezaupanje.
Dotaknila sta se tudi vpliva zgodovinskih travm. Izkušnje vojn, nasilja in strahu se lahko nezavedno prenašajo iz generacije v generacijo. Če je bilo nekoč nevarno dvigniti glas ali se postaviti zase, se lahko vzorec “ne bodi jezen” prenese na otroke in vnuke. Tako nastanejo družine, kjer so čustva potlačena, odnosi pa navzven urejeni, a brez prave povezanosti.
Novak poudarja, da sprememba ni enostavna. Ko si človek začne dovoljevati čustva, ki so bila dolgo prepovedana, se lahko počuti čudno in celo krivo. A prav zavedanje in postopno učenje zdravega izražanja čustev odpirata pot do bolj pristnih in varnih odnosov.
Oddaja tako ponuja razmislek, ali smo res v stiku s tem, kar čutimo, ali pa živimo predvsem “z glavo” in ignoriramo sporočila telesa. Čustva niso sovražnik, ampak kompas – vprašanje je le, ali jim znamo prisluhniti.







