Njihovo delo, nastalo pod mentorstvom Karmen Ančimer Poteko, prinaša zanimiv in hkrati pomemben vpogled v razmerje med človekom in reko, ki že stoletja oblikuje življenje v Krško. Njihove podrobne ugotovitve in zanimiva spoznanja o reki Savi si lahko preberete spodaj.

V okviru raziskovalnega dela smo z učenkami 9. razreda proučevale reko Savo z več vidikov – biološkega, kemijskega, družbenega in geografskega. Naš cilj je bil pridobiti celostno sliko o stanju reke in vplivu človeka nanjo.

Biološka analiza (bentoški nevretenčarji)

Dostop do reke je bil na izbranem mestu otežen, zato smo vzorce nabirale ob rečnem robu, kjer prevladuje kamnita podlaga. Z mrežo smo zbrale razmeroma skromen vzorec, v katerem smo našle tri skupine nevretenčarjev: polže, školjke in postranice. Nizka pestrost organizmov lahko kaže na slabše okoljske razmere, vendar je treba upoštevati tudi omejitve raziskave, predvsem izbor mesta vzorčenja in majhno količino vzorca. Ujele smo tudi ribo, kar potrjuje prisotnost vretenčarjev, vendar ta podatek ni ključen za analizo bentoške združbe.

Slika 1,2: Vzorčenje bentoških nevretenčarjev ( Ana Marković)

Kemijska analiza vode

Izvedle smo tudi kemijsko analizo vode s pomočjo kovčka za analizo. Določale smo koncentracije amonijevih ionov, nitritov, nitratov ter pH vrednost:
• Amonij (0 mg/L): kaže, da voda ni sveže onesnažena (ni prisotnih nedavnih virov onesnaženja, kot so fekalije ali gnojila).
• Nitrati (10 mg/L): vrednost nakazuje zmeren vpliv okolja (npr. kmetijstva), vendar ne pomeni močnega onesnaženja.
• Nitriti (0,02 mg/L): zelo nizka vrednost kaže na normalen potek razgradnje dušikovih spojin in ne predstavlja nevarnosti.
• pH (8): voda je rahlo bazična, kar je običajno za naravne vodne ekosisteme.

Na podlagi kemijskih parametrov lahko zaključimo, da je voda kakovostna in brez znakov svežega onesnaženja.

Slika 3,4: Kemijska analiza vode (Špela Bevc)

Prostorski in zgodovinski vidik

Raziskavo smo dopolnile tudi z opazovanjem razvoja mesta Krško, ki je tesno povezano z reko Savo. Reka je v preteklosti predstavljala pomemben vir vode, hrane in energije ter pomembno prometno pot, ob kateri so se razvijale obrti in trgovina.

S pomočjo primerjave fotografij smo ugotovile, da se je rečna struga skozi čas močno spremenila. V preteklosti je bila bolj naravna in razgibana, z več rastlinja, poplavnimi ravnicami in prodiščnimi otoki. Danes pa je struga bolj regulirana in prilagojena urbanemu okolju, kar zmanjšuje habitatno pestrost in vpliva na biotsko raznovrstnost.

Slika 5,6: Pogled iz mostu na staro Krško ( Slavko Pirc, Ana Marković)

Slika 7,8: Jermanova skala (Slavko Pirc, Nera Andrejaš)

Družbeni vidik (intervjuji)

Z intervjuji različnih starostnih skupin (od 14 let do nad 80 let) smo ugotavljale, kako se je pomen reke skozi čas spreminjal.

Starejši intervjuvanci (nad 60–80 let) reko opisujejo kot:
• prostor za druženje, kopanje in ribolov
• vir preživetja (npr. nabiranje premoga)
• naravno, divjo reko z močnim tokom in vrtinci
• območje poplav
• prostor posebnih točk, kot je Jermanova skala za sončenje, igro in skakanje v vodo
• doživljajsko okolje, ki je vzbujalo tako spoštovanje kot strah

Pogosto so poudarili, da je bila reka v preteklosti lepša, bolj naravna in bolj razgibana.
Srednja generacija (30–50 let) izpostavlja:
• druženje, kopanje in ribolov
• taborjenje ob reki
• reko kot pomemben prostorski element (npr. meja med pokrajinami)

Mlajši (14 let) pa reko doživljajo predvsem kot:
• sprehajalni prostor
• del urejenega okolja

Sklep raziskave

Raziskava reke Sava je pokazala, da je za razumevanje njenega stanja nujen celosten pristop, saj posamezni vidiki dajejo različne rezultate. Kemijska analiza vode kaže, da je voda razmeroma kakovostna in brez znakov svežega onesnaženja, kar pomeni, da z vidika osnovnih kemijskih parametrov reka ni močno obremenjena.

Po drugi strani pa biološka analiza ni potrdila visoke biotske pestrosti, saj smo našle le malo različnih bentoških nevretenčarjev. To lahko deloma pripišemo omejitvam vzorčenja, hkrati pa tudi spremembam v rečnem okolju. Urejanje struge, zmanjšanje naravnih habitatov in posegi človeka so verjetno pomembno vplivali na zmanjšanje življenjskih prostorov za številne organizme.

Zgodovinski in prostorski vidik v Krško ter intervjuji dodatno potrjujejo, da je bila reka v preteklosti bolj naravna, raznolika in pomembna za vsakdanje življenje ljudi. Danes ima reka bolj urejeno in nadzorovano podobo, njen pomen pa se je spremenil – iz vira preživetja in intenzivnega družbenega prostora v bolj umirjeno okolje za rekreacijo.

Sklepamo lahko, da je kakovost vode sicer dobra, vendar je ekološko stanje reke zaradi človekovih posegov slabše, kot bi ga pričakovali glede na kemijske rezultate. Za ohranjanje in izboljšanje stanja reke Save bi bilo pomembno varovati in obnavljati naravne habitate ter nadaljevati z rednim spremljanjem tako kemijskih kot bioloških kazalnikov.

Avtorice: Lara Krulec, Nera Andrejaš, Špela Bevc, Ana Marković
Mentorica: Karmen Ančimer Poteko