Kaj lahko naredimo starši?
Dejstvo je, da smo starši prvi in nenazadnje najpomembnejši vzgojitelji svojih otrok. Čeprav ravnamo tako, kot mislimo, da je zanje najbolje, nas kompleksnost sodobnega življenja in številne vloge, v katerih moramo vsak dan nastopati, vedno znova postavljajo pred zahtevne naloge.
Neposredno komunikacijo odraslih z otroki in komunikacijo med otroki, so v veliki meri prevzele različne digitalne platforme oziroma internet kot tak. Diskusije otrok z vrstniki in ostalimi se tam odvijajo brez prisotnosti staršev.
Izjemna dostopnost in razširjenost raznovrstnih informacij so temeljne značilnosti našega vsakdana. Res pa je, da je t.i. filtrov tega početja malo oziroma jih skoraj ni. To pomeni, da smo starši v stiski, ker ne vemo, kaj se dogaja z otroki pri teh dejavnostih.
Zadeve želimo imeti »pod kontrolo«, zato se stvari lotevamo bolj ali manj uspešno in konsistentno.
Na drugi strani pa imajo tudi otroci in mladi pravico do informacij in AV deli, ki bi jim starosti primerno prikazali svet in različne vidike lastnega razvoja.
Kaj pa zdaj?
V strokovni literaturi in na spletu lahko najdete številne nasvete, kako ravnati. Velja jih upoštevati kot nekakšne smernice pri našem ravnanju.
Pristen in odprt odnos in vzajemno zaupanje ter dogovor o pravilih pa so najboljša zaščita pred neželenimi pojavi otrokovega dozorevanja.
Medijske vsebine nimajo enakega učinka na vse otroke. Obstajajo namreč razlogi, zaradi katerih so na nekatere vplivajo bolj, na druge manj.
Nekatere vsebine negativno deluje na mlajše otroke, otroke iz določenih socialnih okolij, medtem pa na drugo skupino negativnega vpliva sploh ni moč zaznati.
Pri preučevanju vplivov moramo upoštevati razvojne lastnosti otroka, namen in konotacijo sporočil, ki jim je otrok izpostavljen in otrokovo socialno in družinsko okolje.
Otroci različne starosti in stopnje razvoja na različen način interpretirajo in doživljajo svet okoli sebe, enako velja za medijska sporočila.
Tako otrokova starost ni edino merilo, saj se otroci pri isti starosti lahko precej razlikujejo. Obenem pa obstaja neka splošna uveljavljena ocena stopnje psihofizičnega razvoja otroka pri določeni starosti. Tudi to je le okvir. Sami otroka najbolj poznamo.
Primer:
Medijske nasilne vsebine imajo lahko največji negativni učinek na predšolske otroke, ki se še vedno učijo upravljanja s čustvi in z obnašanjem in teže razlikujejo resnico od fikcije.
Starejši otroci so na nasilne vsebine že nekoliko odpornejši. Zmorejo upravljati z lastnim obnašanjem in poznajo družbene norme, ki jih je pri tem potrebno spoštovati.
Učinki izpostavljanja nasilnim medijskim vsebinam
Nekatere študije dokazujejo, da je spol otroka pomemben dejavnik tega, kako bodo nanj vplivali mediji, druge spet dokazujejo, da povezave ni.
Raziskave pa so potrdile, da je večja izpostavljenost nasilju v medijih v času otroštva, pri odraslem moškem povezana z agresivnim vedenjem, pri ženskah pa jo povezujejo z posredno agresivnostjo v smislu žaljenja, ogovarjanja, izključevanja iz družbe.
Kdaj je učinek na otroka najmočnejši?
Če se otrokom zdi, da je medijska vsebina oziroma medijski junak resničen, bodo postali bolj pozorni. Vanj bodo vključili več miselnega napora, da ga »predelajo« in se z njim tudi identificirajo.
Zato imajo nasilne vsebine močnejši učinek na otroke, ki jih prepoznajo ko resnične (dejanske), zastrašujoči učinek pa je slabši , če ga otroci doživljajo kot neresničen (izmišljen).
Če se otroci z osebo, ki nastopa, identificira, laže usvaja tudi njegovo obnašanje in ima do njega višjo stopnjo empatije (bolj ga razume).
Primer:
V novicah nastopa otrok iste starosti in spola kot je tisti, ki jo po televiziji gleda. Otrok se bo z njim bolj identificiral, doživljanje bo intenzivnejše in krivica ga bo bolj bolela, kot če bi bila žrtev – denimo – odrasla oseba ali otrok drugega spola.
Na moč vplivanja medijskih vsebin na otroke vpliva tudi socialnoekonomski status družine – izobrazba staršev, poklic in finančni prihodki družine.
Tamara Vonta
Povzeto po:
- Preporuke za zaštitu djece i sigurno korištenje elektroničkih medija, »medijskapismenost.hr«, Agencijaza elektroničke medije
