Pobudniki trdijo, da evropske politike pri doseganju podnebnih ciljev različne nizkoogljične tehnologije ne obravnavajo enakopravno, in zahtevajo večjo tehnološko nevtralnost. Razprava je pomembna tudi za Slovenijo, ki svojo energetsko prihodnost povezuje z jedrsko energijo.

Peticija je bila Evropskemu parlamentu predložena maja letos in bila medtem uvrščena v nujni postopek. Odbor Evropskega parlamenta za peticije (PETI) je Evropsko komisijo že zaprosil za predhodno preiskavo vprašanj, ki jih peticija odpira. Naslednji pomemben korak bo 28. septembra 2026, ko bo peticijo obravnaval odbor PETI.

To pomeni, da bodo evropski poslanci lahko o zahtevah peticije javno razpravljali, Evropska komisija pa bo morala v okviru postopka odgovoriti na vprašanja, ki jih pobuda odpira.

Razprava bo zato pomemben politični trenutek za vprašanje tehnološke nevtralnosti in položaja jedrske energije v evropski energetski politiki.

Kaj zahteva peticija?

Osrednje sporočilo pobude 26 nevladnih organizacij je, da bi morale evropske institucije pri doseganju podnebnih ciljev enakovredno obravnavati vse nizkoogljične tehnologije.

Podpisniki opozarjajo predvsem na razlike pri evropskem financiranju energetskih projektov, pravilih o državnih pomočeh, umeščanju energetskih objektov v prostor, načrtovanju elektroenergetskih omrežij in obravnavi jedrske energije v evropski taksonomiji.

Podpisniki ne pozivajo k zmanjšanju podpore obnovljivim virom energije, ampak se zavzamajo za to, da bi države lahko same izbrale kombinacijo nizkoogljičnih virov, ki najbolj ustreza njihovim razmeram.

Tehnološka nevtralnost v tem kontekstu pomeni, da evropska politika najprej določi cilj – na primer zmanjšanje izpustov CO2 – nato pa ne izbira vnaprej zmagovalne tehnologije, ampak omogoči uporabo vseh rešitev, ki k temu cilju učinkovito prispevajo.

Zakaj je peticija pomembna za Slovenijo?

Slovenija že danes pomemben del električne energije proizvede v jedrski elektrarni Krško, hkrati pa sprejema odločitve o prihodnji vlogi jedrske energije in morebitni gradnji JEK2.

Evropska pravila o financiranju, državnih pomočeh, energetskem načrtovanju in obravnavi različnih nizkoogljičnih tehnologij zato lahko vplivajo tudi na slovensko energetsko prihodnost.

Pobudo podpira tudi JedrskaSI

Peticijo podpira tudi JedrskaSI, ki se je pridružila skupini evropskih nevladnih organizacij.

»Na JedrskaSI že vrsto let opozarjamo na pomen zanesljive oskrbe z električno energijo, tehnološke nevtralnosti in enakopravne obravnave vseh nizkoogljičnih virov. Zato se nam zdi pomembno, da se o teh vprašanjih razpravlja tudi na evropski ravni«, razlaga Tamara Langus, članica platforme.

JedrskaSI je pripravila tudi pojasnjevalni članek, v katerem predstavlja ozadje peticije, glavne očitke evropski energetski politiki, predloge podpisnikov in pomen za Slovenijo.

Poziv slovenskim evropskim poslancem

Pred obravnavo 28. septembra je JedrskaSI vseh devet slovenskih evropskih poslancev pozvala, naj se seznanijo s peticijo in jo po svojih možnostih podprejo v okviru svojih političnih skupin.

Slovenska politika je sicer pred letošnjimi volitvami glede tega vprašanja govorila precej enotno. Prav vse slovenske politične stranke so se strinjale, da mora evropska energetska politika pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov upoštevati vse nizkoogljične vire energije, ne le obnovljivih.

Na poziv se je za zdaj javno odzval le Matej Tonin, ki je peticijo podprl in napovedal, da bo podporo zanjo iskal tudi znotraj politične skupine EPP. Stališča drugih osmih slovenskih evropskih poslancev za zdaj niso znana.

Vir: Jedrska.si