S prvo epizodo nove sezone se vrača podkast Odnosi so zakon, ki nastaja pod okriljem društva Družina in Življenje. Voditelj Benjamin Siter je tokrat gostil Miho Ruparčiča, zakonskega in družinskega terapevta ter svetovalca za varno navezanost. Ruparčič je letošnje poletje preživel na duhovnih tednih za družine v Veržeju, kjer so se z družinami posvečali vprašanju identitete: od kod jo črpamo in ali smo res odrasli.

Pogovor se začne pri izkušnji, ki jo pozna marsikdo: zakaj se odrasel človek ob nedeljskem kosilu pri starših nenadoma odzove kot majhen otrok? Ruparčič pojasnjuje, da gre za nekakšen avtopilot. Vzorci, ki so nas v otroštvu varovali, nas v odraslosti pogosto ovirajo. Ali se jih je mogoče znebiti? In zakaj pri tem ne pomaga, če preteklost preprosto odrinemo in »gledamo naprej«? Temu Ruparčič pravi teror pozitivnega mišljenja.

Sogovornika opozarjata na dve skrajnosti današnje družbe. Prva je nereflektirana poslušnost, ki se sklicuje na četrto božjo zapoved. Druga je odrezanost od primarne družine, ki jo pod oznako toksičnega starševstva spodbujajo tudi družbena omrežja. Ruparčič meni, da je četrta zapoved ena najbolj zlorabljenih in napačno razumljenih. Postavi tudi neprijetno vprašanje: so prejšnje generacije starše res spoštovale ali so se jih predvsem bale?

Precej pozornosti sta namenila samostojnosti. Vsi starši si želimo samostojnih otrok, a Ruparčič svari, da je otroka tvegano potiskati iz gnezda. Govori o paradoksu navezanosti in o mladih, ki že leta živijo sami, pa od staršev še vedno nekaj čakajo. Pove tudi, kdaj je človek po njegovem res polnoleten. Namig: ne pri osemnajstih.

Ruparčič sodeluje tudi pri seminarju Ta mladi in ta stari, ki je namenjen odnosom med generacijami. Naslednji bo marca v Kančevcih. Na seminarju se pogosto pokaže, kako težko je postaviti meje in reči »ne«. Primer tašče in snahe pod isto streho pokaže, kaj loči dve srečni ženski od dveh nesrečnih. Odgovor je v stavku, ki se vleče skozi vso oddajo: mehko srce je temelj zdrave avtoritete.

Staršem najstnikov Ruparčič pusti sporočilo, ki se sliši preprosto, v praksi pa marsikomu ne gre z jezika. Otroka zaradi tega ne odrešimo posledic, odnos pa ostane večji od problema. Oddaja tako odpira vprašanje, ki se dotika vsakega od nas: je toksično res starševstvo ali so to zgodbe, ki jih kot odrasli še nismo predelali?