Preliminarna transportna študija je med osmimi analiziranimi možnostmi kot najprimernejšo za nadaljnjo obravnavo opredelila približno 274 kilometrov dolgo traso Koper–Ljubljana–Celje–Krško. Študija izvedljivosti tehnologij hladilnih stolpov pa kot predlagano rešitev opredeljuje hladilni stolp na naravni vlek. Ob tem je GEN energija dodatno pojasnila tudi razliko med ocenama investicijskih stroškov projekta v stalnih in tekočih cenah.

»Odkar sem prevzel vodenje GEN energije, je eno mojih ključnih vodil pri JEK2 zelo jasno: strokovne podlage morajo biti trdne, pomembne informacije pa javnosti predstavljene pravočasno in razumljivo. Pri projektu te velikosti je pričakovano, da obstajajo različna mnenja in tudi zahtevna vprašanja. Prav zato potrebujemo odprto razpravo, ki temelji na podatkih in argumentih. Današnji predstavitvi sta del takšnega pristopa,« je na novinarski konferenci poudaril mag. Andrej Vizjak, generalni direktor GEN energije.

Status projekta je predstavil dr. Bruno Glaser, tehnični direktor GEN energije. »Projekt JEK2 napreduje na več vzporednih področjih, od priprave strokovnih podlag za umeščanje v prostor ter izdelave ključnih analiz in študij do priprave razpisne dokumentacije za izbor dobavitelja JEK2. Prav takšne strokovne podlage nam omogočajo, da nadaljnje korake in odločitve sprejemamo na podlagi preverjenih podatkov in celovitih analiz,« je poudaril dr. Glaser.

V GEN energiji so se odzvali tudi na poziv Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) k javni opredelitvi glede medijskih navedb o domnevnem zbiranju informacij o posameznikih in organizacijah, ki nasprotujejo projektu JEK2. Poudarili so, da družba tovrstnih dejavnosti ni naročila in z njimi ni povezana ter da podpira odprto, transparentno in argumentirano javno razpravo ter spoštuje pravico posameznikov in organizacij do različnih, tudi kritičnih stališč do projekta.

Med ključnimi aktivnostmi, ki trenutno potekajo na projektu JEK2, so priprava verjetnostne analize potresne nevarnosti, strokovnih podlag za postopek državnega prostorskega načrtovanja ter priprava razpisne dokumentacije za izbor dobavitelja. Projektna skupina GEN energije za JEK2 sodeluje tudi v več medinstitucionalnih delovnih skupinah, med drugim pri usklajevanju aktivnosti v postopku državnega prostorskega načrtovanja ter sodelovanju s pristojnimi ministrstvi ter Mestno občino Krško in regijo Posavje.

Preliminarna transportna študija: podrobneje analizirana trasa od Kopra do Krškega

Dr. Aleš Jamšek, vodilni inženir v Službi inženiringa, je predstavil preliminarno transportno študijo, katere namen je bil preveriti izvedljivost prevoza ključnih komponent do lokacije JEK2 ter primerjati možne transportne trase z vidika tehničnih, logističnih in infrastrukturnih zahtev.

V okviru študije je bilo analiziranih osem potencialnih transportnih tras iz različnih pomorskih in rečnih pristanišč do Krškega. Na podlagi primerjalne presoje posameznih možnosti je bila kot najprimernejša za nadaljnjo obravnavo opredeljena približno 274 kilometrov dolga cestna trasa Koper–Ljubljana–Celje–Krško.

Na tej trasi je študija identificirala 112 kritičnih točk oziroma odsekov, na katerih bo potrebna dodatna tehnična preveritev ali prilagoditev različnih višinskih in širinskih omejitev in drugih infrastrukturnih ovir ter zagotovitev premostitvenih objektov.

Preliminarna študija tako predstavlja izhodišče za pripravo končne transportne študije, ki bo obravnavala podrobnejše tehnično načrtovanje trase, določitev potencialnih prilagoditev infrastrukture in nadaljnjo pripravo izvedbe transporta v naslednjih fazah projekta. Glede na časovnico predvidenega poteka projekta bi bila lahko končna transportna študija zaključena do konca leta 2028.

Študija izvedljivosti hladilnih stolpov: izbor predviden v okviru umeščanja v prostor

Dr. Glaser je predstavil tudi rezultate študije izvedljivosti hlajenja JEK2. Obravnavane so bile štiri tehnologije hladilnih stolpov: stolp na naravni vlek, dve izvedbi s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom ter mehanske hladilne celice z induciranim vlekom.

Kot predlagana rešitev je bil opredeljen hladilni stolp na naravni vlek, katerega ključne prednosti so zanesljivo obratovanje, zelo majhna lastna poraba električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju. Glede na izbrani tip reaktorja bi bil stolp na naravni vlek predvidoma visok med 193 in 198 metrov. Njegova prednost je, da za ustvarjanje zračnega toka ne potrebuje ventilatorjev, zato je poraba električne energije pri njem najnižja med obravnavanimi tehnologijami, prav tako pa je zanj značilno manj zahtevno vzdrževanje. Kot primerna alternativa je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine približno 75 do 80 metrov, vendar bi imela višje obratovalne stroške.

Pri pripravi študije so bili upoštevani tudi vplivi podnebnih sprememb in zahtevnejših vremenskih razmer na učinkovitost hlajenja elektrarne. Končna rešitev bo predmet nadaljnjih tehničnih preveritev in postopkov umeščanja v prostor. Pri tem bo potrebno pretehtati vse vidike in izbrati najbolj optimalno rešitev, ki bo tudi družbeno sprejemljiva.

Razlika med stalno in tekočo ceno investicije ne pomeni zvišanja stroškov projekta

Jan Lokar, vodilni inženir v Službi inženiringa, je predstavil pojasnilo o razlikah med stalnimi in tekočimi cenami ter opozoril na pomen pravilnega razumevanja in primerjave različnih ocen investicijskih stroškov.nV predstavitvi je pojasnil, da je mogoče različne ocene stroškov izgradnje neposredno primerjati le, če temeljijo na enaki moči elektrarne, enakem obsegu stroškov, istem baznem letu in enakih predpostavkah financiranja.

V poročilu o pripravi modela financiranja JEK2 tako ni pripravljena nova oziroma višja ocena investicijskih stroškov, temveč je prikazana tekoča cena, ki ob upoštevanju inflacije prikaže, koliko sredstev bo treba zagotoviti do izgradnje v letu 2040.

Pri enoti moči 1.100 megavatov se skupna vrednost investicijskih stroškov in stroškov financiranja z 11,819 milijarde evrov v stalnih cenah ob upoštevanju inflacije poveča na 14,838 milijarde evrov v tekočih cenah. Pri enoti moči 1.650 megavatov pa se skupna vrednost s 17,466 milijarde evrov v stalnih cenah poveča na 21,759 milijarde evrov v tekočih cenah. Razlika med zneskoma ne predstavlja podražitve projekta, temveč upošteva povečanje strokov materiala, stroškov dela, stroškov financiranja in ostalih stroškov kot posledico inflacije v času gradnje.

Projekt JEK2 se bo v naslednjih fazah nadaljeval s pripravo in preverjanjem strokovnih, tehničnih in prostorskih podlag. Družba GEN energija bo njihove ključne ugotovitve sproti predstavljala javnosti ter nadaljevala odprto strokovno razpravo in dialog z vsemi zainteresiranimi deležniki, tudi kadar se pogledi na posamezna vprašanja razlikujejo.

• Category Title

Vir: Gen energija d. o. o., foto: www.jek2.si