Kot so zapisali v sporočilu za javnost, po njihovem mnenju v primeru ne gre več zgolj za politična nesoglasja ali proceduralna vprašanja, ampak za resne sume nepravilnosti, ki bi jih morali preveriti pristojni organi. Ob tem poudarjajo, da so se za ovadbo odločili po tem, ko naj bi se njihovi predhodni pomisleki glede postopka dodatno potrdili.

Svetniki so že 27. marca zahtevali izredni nadzor in preklic 16. korespondenčne seje, na kateri je potekalo odločanje o imenovanju direktorja zavoda LEAD, vendar njihova opozorila po njihovih navedbah niso bila upoštevana.

Trije ključni očitki svetnikov

V kazenski ovadbi izpostavljajo tri sklope domnevno spornih ravnanj. Prvi očitek se nanaša na domnevno prirejanje dokumentov in navidezno sklepčnost. Svetniki opozarjajo na sum, da je bil zapisnik korespondenčne seje prirejen, saj naj bi bil med sodelujočimi naveden tudi svetnik, ki je vnaprej izrecno sporočil, da ne bo glasoval. S tem naj bi bila umetno ustvarjena sklepčnost.

Drugi sklop očitkov se nanaša na domnevno mrežo osebnih in političnih povezav. Podpisniki ovadbe opozarjajo na prepletenost med kandidatom za direktorja, vodstvom sveta zavoda in županom. Po njihovem mnenju naj bi bil izbor določen vnaprej, kar po njihovih navedbah odpira vprašanja nepotizma in koruptivnih tveganj.

Tretji očitek se nanaša na domnevne kršitve pravil javnega razpisa. Svetniki menijo, da razpis ni bil objavljen v skladu s statutom zavoda in veljavno zakonodajo, saj naj objava zgolj na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje ne bi zadostila standardu javne objave v sredstvih javnega obveščanja.

Od redne seje do korespondenčnega odločanja

Svetniki opozarjajo tudi na okoliščine, v katerih je potekalo odločanje. Zadeva je bila po njihovih navedbah sprva uvrščena na dnevni red redne seje občinskega sveta, vendar zaradi pomanjkanja podpore ni bilo sklepčnosti. Namesto ponovne javne razprave je bilo odločanje nato preneseno na korespondenčno sejo, kjer naj bi se, kot trdijo, ustvarile okoliščine za drugačen izid.

V izjavi so zapisali, da njihov namen ni osebna diskreditacija, ampak zaščita zakonitosti postopkov in integritete javnih institucij. Po njihovem mnenju primer LEAD presega samo eno imenovanje, saj odpira širše vprašanje transparentnosti in standardov odločanja v javnih zavodih.

Kdo je podpisal ovadbo?

Pod kazensko ovadbo so se podpisale svetniške skupine SLS, Gibanje Svoboda, SD, Energično za Krško in Obrtno-podjetniška lista ter samostojna svetnica.

Od pristojnih organov pričakujejo hitro in neodvisno preiskavo vseh navedenih dejstev.