Pod vodstvom ustanoviteljice in dirigentke prof. Anite Veršec je zaigralo 24 učencev in profesorice, Tinka Vukič, Jasmina Levičar in Damjana Praprotnik. Na koncertu, ki je imel naslov »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi« so zaigrali priredbe slovenskih ljudskih pesmi, popevk, umetnih in baročnih skladb. Kot gosti so nastopili citrarski orkester »Srebrne strune« Društva upokojencev Litije, skupina »Gremo mi po svoje« iz Brežic in orkester »Citroprekelj« iz Bele krajine. Vsi delujejo pod taktirko Anite Veršec. Prava atrakcija koncerta je bil Mlajši citrarski orkester GŠ Brežice, v katerem igrajo učenci stari komaj od 7 do 10 let in večina njih je tokrat komaj drugič nastopila z orkestrom, z njim pa so prepevale Eva Balon in Valentina Rubin.

Program je predstavil citre kot ljudski pa tudi moderen solistični inštrument enakovreden drugim. Predvsem pa je bilo poudarjeno, da ta milozvočni inštrument najlepše zazveni s petjem in izvrstnimi solisti prof. Marjetko Podgoršek Horžen, prof. Petro Uršič Novaković, prof. Mihaelo Komočar Gorše in nekdanjim učencem GŠ, sedaj pa dijakom na KGB v Ljubljani baritonistom Gašperjem Zlobkom. V vezni besedi, ki jo je med skladbami spretno vezla prof. Mihaela Komočar Gorše, je bilo omenjeno, da je to prvi citrarski orkester v Sloveniji in širše, v zahvalo nekdanjemu ravnatelju GŠ prof. Dragutinu Križaniću, ki je podprl pionirsko idejo prof. Anite Veršec.

Tik pred koncem, s čustvi napolnjenega koncerta, so sledile številne čestitke in zahvale. Ravnatelj GŠ, g. Daniel Ivša je poudaril, da moramo v Brežicah to bogato tradicijo igranja na citre, ki jo je začela prva učiteljica Mateja Kolić, čuvati za naprej. Izmed več kot 100 učencev, ki so v 25. letih igrali v orkestru, se jih je kar nekaj prišlo zahvaliti in čestitati Aniti in orkestru. Med njimi tudi slavna Anja Urek in Robert Petan, ki sta v šali večkrat omenila, da uradnega vabila na koncert niso prejeli, pozabila pa sta omeniti, da so prav koncerti citrarskega orkestra njuna prva platforma, kjer sta povezovala program in s tem urila svoje veščine, da sta danes lahko tako slavna... 

Ob vseh čestitkah in lepih mislih, ki bodo še dolgo odzvanjale v naših srcih, šopkih in darilih pa je treba omeniti prav poseben dar, namenjen Aniti… in sicer belo košato mladenko brezo, ki je v znak spoštovanja, zahvale in povezovanja prišla iz Bele krajine in je posajena pred Anitinim domom. Da vse nas, predvsem pa Anito, njeno družino in domače spominja kako bogat je človek, ki je obdan z glasbo.

Vir: Glasbena šola Brežice

Foto: Foto Rožman