V brežiški bolnišnici je umrl kipar, pesnik in slikar Rudi Stopar iz Sevnice. »Rudi je bil vsestranski ustvarjalec in hkrati človek pristne človeške topline. Njegov opus je veličasten – od skulptur iz pločevine, ki so oživljale naše legende, do skoraj stotih samostojnih razstav, nepregledne množice skupinskih razstav in sedemnajstih pesniških zbirk, s katerimi se je zapisal v literarni prostor. Bil je ambasador krajev, ki jih je ljubil, in umetnosti, ki jo je živel. A za tiste, ki smo ga poznali, je bil še več. Na gradu Sevnica je ustvaril dom umetnosti – zbirko Ogled –, kjer je z izjemnim občutkom gostil umetnike z vsega sveta. Tam se je rojevala kulturna skupnost, ki je dihala z njim. Več kot 100 Radogost večerov sem se družil z njim in ti večeri so stkali vezi in spomine, za katere se danes zdi, da jih je prinesel kak drug, bolj svetel čas. Spominjam se dne, ko je – pomenljivo, prav na današnji dan pred 14 leti – po podpisu pogodbe o uporabi prostorov na gradu natočil penino in s tistim tihim, značilnim nasmehom pogledal proti prihodnosti svoje zbirke. Spominjam se tudi dni, ko sva skupaj s prijateljem Dušanom položila parket v prostor njegove zbirke; takrat je bilo v zraku nekaj posebnega – čutiti je bilo, da nastaja nekaj trajnega, nekaj, kar bo živelo dlje od nas. In res je. Rudi Stopar je živel misel velikega Rodina, da je največja umetnost življenja – biti človek. In Rudi je to bil. V najbolj čisti, skromni, plemeniti obliki. Zahvaljujoč njemu bo Sevnica vedno imela svoj umetniški utrinek svetlobe, svoje zgodbe, svoj obraz. Danes se ga spominjamo z žalostjo, a tudi z globoko hvaležnostjo, ker smo ga lahko poznali in se z njim družili na tej poti,« je zaslediti zapis Roka Petančiča pokojnemu v slovo.