Slovensko etnološko društvo in Hrvaško etnološko društvo že od leta 1981 prirejata skupne posvete z naslovom Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo z namenom razpravljati o aktualnih etnoloških vprašanjih in izmenjevati izkušnje iz obeh držav. Tokratne, že 17. po vrsti, so posvečene aktualni temi – sledem čezmejne mobilnosti. Mobilnost in meje so že dolgo predmet etnoloških in antropoloških raziskav. V letošnjem programu Vzporednic smo k mejam in (ne)mobilnosti pristopili preko sledi, ki meje in mobilnosti označujejo, reprezentirajo in dokumentirajo. Sledi se lahko neposredno navezujejo na meje: mejni prehodi, ograje, obmejne ceste, nadzorna infrastruktura, dokumenti za prehajanje mej, spletne aplikacije za prijavljanje čezmejnih projektov ipd. Lahko pa nastopijo kot asociativni indeksi mej: v primeru nereguliranih migracij so sledi meje in gibanja na primer zavržene obleke, pogorelo ognjišče ali sledi čevljev v blatnih tleh. Kot opredmetenje čezmejnega gibanja ali njegovega preprečevanja imajo sledi svojo fizično pojavnost. S tem pa imajo trajanje, odražajo sledi časa, ohranjajo spomin in predstavljajo zgodovino. Ljudje, ki stopajo v stik s to predmetnostjo, se nanjo odzivajo različno: zanje ima različen pomen, nanje deluje afektivno, sproža asociacije in spomine. Nekateri predmeti, ki so prečkali meje, se kot spominski oz. dediščinski predmeti ohranjajo v domačih zbirkah in muzejih. Pomembne so tudi nematerialne sledi mobilnosti, ki so vključene v izkušnje, zgodbe in čustva posameznikov ter kolektivne spomine skupnosti. Zasidrane so v različnih kulturah, dediščini in politikah spominjanja.