Akademski slikar Jože Marinč je povabil umetnike, ki bodo v prostore vnesli barve in življenj. Gostilna tako postaja slikarski delovni atelje, ki je odprt za vse goste. Slednji lahko med dnevnim obiskom spremljajo, kako nastajajo dela priznanih slovenskih ter hrvaških umetnikov in slikarjev.

Jože Marinč, akademski slikar ki prihaja iz Kostanjevice letos gosti: Maksimiljana Sternada -  Milč – in Ivico Propadalo  iz Zagreba. Drugi teden v maju je tako posvečen likovni umetnosti, Milč, Propadalo in Marinič, pa bodo svoja dela ustvarjali pred gosti. Gostje, ki imajo radi slikarsko umetnost bodo imeli možnost spremljati nastajanje slik, se z umetniki pogovoriti ter spoznavati način in tehnike ustvarjanja.

Akademski slikar Jože Marinč

Arty party  - slikanje, vino in druženje

Letošnja novost je delavnica Arty party, ki se bo zgodila v četrtek, 16. maja 2024, in je namenjena druženju ob vinski degustaciji in slikanju. Gre za tip terapije ob slikarskem platnu, z namenom ljudem približati slikarsko umetnost. Slednja poteka z mentorjem, ki vodi tehnike slikanja po korakih, nastajale pa bodo slike na temo Razcveta.

Izbrana vina, ki bodo spremljala umetniško zabavo, bodo le iz Posavskega vinorodnega okoliša. Na krožnikih pa bo kraljeval kopun, ki bo izpod rok naših kuharskih šefov in z umetniškim pridihov razvajal še tako zahtevne brbončice.

Fotogalerija (Foto: Gostilna Kunst):

Kunsti o Kunstu (umetnosti)

"Art teden privabi številne goste. Sploh pa smo veseli, ko vidimo, kako dogodek iz leta v leto pritegne vedno večje zanimanje gostov na eni in umetnikov na drugi strani, ki si želijo sodelovati pri enotedenskem ustvarjanju v naši gostilni. Gostje z zanimanjem umetnike pri delu nagovorijo, nekaj pa je tudi takih, ki njihova dela odnesejo domov. Sodelujočim umetnikom vse skupaj veliko pomeni, saj jih predstavimo v drugačni luči, predvsem pa jim je všeč dinamika, ki je skozi ves dan v gostilni ne manjka. Spoznavajo številne nove obraze, delo zaposlenih v gostilni, za nameček pa so njihova dela razstavljena skozi  leto v naših prostorih, kjer jih gostje lahko tudi kupijo," pove Tjaša Kunst Kališnik.

Hotel Kunst je tako edini hotel v Sloveniji, ki se je skozi različne umetniške zvrsti povezal z umetniki in skupaj z njimi ustvaril unikatne hotelske sobe in dogodke.

Dogajanja z izbrano tematiko

"Tematski dnevi in dogodki, ki se skozi leto odvijajo pri nas pa niso naključno izbrani, ampak smo si želeli, da postane umetnik iz Posavja del naše zgodbe, je povedal Nejc Kunst, direktor Gostilne in hotela Kunst, katerega posebnost so unikatne sobe s pečatom umetnikov. Slednji izvirajo iz njihovega lokalnega okolja, gostje pa so deležni edinstvenega doživetja. »Glede na to, da je naš hotel del urbanega okolja, smo se odločili gostom ponuditi udobno bivanje v sobah z unikatno vsebino. Naš priimek Kunst v nemščini pomeni umetnost. Od tod tudi izvira ideja. Odločitev, da bodo sobe povezane z umetnostjo, je bila zato enostavna. Skupaj z oblikovalcem smo sestavljali idejo, kako vključiti umetnost v sobe, da bo živahno in navdihujoče," še dodaja Kunst.

Edinstvene, unikatne sobe odražajo življenja umetnikov; akademskega slikarja Jožeta  Marinča,  pevke Nuše Derenda, režiserja Damjana Kozoleta ter igralca Slavka Cerjaka.

O podjetju Kunst

Gostilna Kunst je znana po sodelovanju z lokalnimi kmetijami, saj dajejo prednost sveži sezonski hrani. Pri njih ne boste brali dolgih jedilnikov, saj jedilni list sledi letnim časom. Specialiteta njihove hiše je krškopoljski prašič, edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašiča, ki izhaja s Krškega polja. Vse do danes je Gostilna Kunst znak kakovosti in gostoljubja, kar nenazadnje potrjujejo s priznanjem Gostilna Slovenija, Gault&Millau, Falstaff, Slovenia Green in Teden Restavracij.  

Podjetje Kunst ima bogato, skoraj 60 let staro tradicijo.

Kopun

Kopun je mlad, skopljen petelin, ki se ga namensko redi. Meso je sočno in okusno, saj se mu maščoba (za razliko od kure) ne nabira na enem mestu, temveč je marmorirana med mesnim tkivom. Kopune iz gostilne Kunst redijo na kmetiji, kjer imajo dovolj sonca in prostora za gibanje, prehranjujejo pa se le z domačo hrano.

Kakovost kopunovega mesa je bila v preteklosti izhodišče za ustvarjanje številnih jedi, ki so bile pretežno prazničnega značaja in pomena. Kopun navdušuje številne jedce iz Slovenije in tujine, že vrsto let pa je kulinarična posebnost naše hiše.

Kopun je skopljen petelin, ki ima v prehranskih kulturah Slovenije in Evrope pomembno mesto. Kakovost kopunovega mesa je bila izhodišče za ustvarjanje številnih jedi, ki so bile pretežno prazničnega značaja in pomena. Že stari Rimljani so poznali kot poslastico pečenega kopuna, ki so ga premazali z medom. Podobno so ga pripravljali tudi na gradovih in za praznične priložnosti v samostanskih kuhinjah. Vsekakor je kopun pomenil prispodobo izobilja, zato je bil v zgodovinskem razvoju predvsem značilnost prehrane privilegiranih družbenih skupin.

V prehrani kmečkega človeka je bil vse do 2. polovice 19. stoletja manj zastopan, saj je bil pogosta dajatev zemljiškim gospodom in je na kmetovo praznično mizo prišel le v izjemnih primerih.

Zapisal: Janez Bogataj