V nedeljo, 9. junija 2024, je bila na spomeniško zavarovani Domačiji Kobile 3, kjer domuje Etnološka zbirka Kobile, predstavitev publikacije ob 150 letnici domačije, 20-letnici zbirke, ki so jo slavili preteklo leto in zaključku oživitve vaške gmajne, kar so s pomočjo Mestne četrti Leskovec pri Krškem predali namenu junija 2019.

Knjižico sta napisala Ljudmila Šribar, ki je vaško zgodovino raziskovala skoraj dvajset let in Slavko Pirc, ki je opisal največji predmet v zbirki – sadno prešo. Preša je lastnoročni izdelek cementninarja in posestnika Alojza Pirca iz Žadovinka, njegov vnuk Slavko pa jo je podaril zbirki v Kobile. Pirc je za knjižico prispeval tudi vrsto fotografij, tako da se predmeti iz zbirke in zgodbe vasi besedno in slikovno bogato prepletajo. Naselje ima svoj prvi rokopisni zapis sicer že v letu 1366 in se je tedaj imenovalo Cobelheim (vas v skalni luknji, rupi, škafu); hiša, v kateri je zbirka, pa je gradila družina Kranjčevič leta 1874.

Posebna gostja nedeljske prireditve je bila Jožica Čelesnik, ki sta ji podžupan Mestne občine Krško Janez Jože Olovec in zbiratelj Alojz Vladimir Šribar predala zahvalno listino za skoraj dvajsetletno kulturno sodelovanje in medkrajevno povezovanje. Čelesnikova je na harmoniki prisotnim zaigrala in zapela tudi nekaj pesmi, dve pa je kot pesnica ljudske glasbe napisala tudi Kobilam (Naše Kobile, Kobile praznujejo).

Fotogalerija (Foto: Anton Hruševar):

Prireditev je povezovala Katja Šribar, pozdravna nagovora sta obiskovalcem in prirediteljem izrekla podžupan Mestne občine Krško Janez Jože Olovec in predsednik Sveta Mestne četrti Leskovec pri Krškem Jože Olovec, knjižico sta predstavila avtorja. Šribarjeva sta se zahvalila tudi za pomoč pri nastajanju knjige: grafični oblikovalki Katji Pirc in sodelavcem Neagencije, lektorici Antoniji Amon, Jožetu Olovcu in svetnikom MČ Leskovec, ki so podprli natis in omogočili, da knjižica ohranja zgodovinski spomin potomcem tega kraja in okolice, saj so jo prisotni prejeli kot dar. In nenazadnje vaščanom informatorjem ter darovalcem predmetom in podpornikom dogajanj v Kobilah.

V prostranstvu časa je knjižica le drobec, za kraj in okolico pa skupaj z zbirko pomemben pričevalec dni, ki so minili, kulturna dediščina. In tudi pričevalec prednikov, spečih korenin, ki so s svojim znanjem in ustvarjalnostjo v svojem času utirali razvojno pot.

Besedilo: Ljudmila Šribar