Vitezi Rajhenburški

KRŠKO V Kulturnem domu Krško, enoti Grad Rajhenburg, z novo stalno razstavo dopolnjujejo obstoječe razstave, s katerimi predstavljaJo tako zgodovino gradu in njegovih prebivalcev kot pomembne epizode, ki so se odvijale v grajski stavbi ali njeni bližnji okolici v (zlasti novejši) zgodovini.

Razstava Vitezi Rajhenburški z zgodbo o 429-letni družinski zgodovini najemnikov salzburških nadškofov podaja večplasten pogled, saj ob osrednji temi pripoveduje tudi o bližnjih grajskih objektih ter njihovih lastnikih, ustroju srednjeveške družbe in načinu življenja pripadnikov treh stanov. Tako na območju današnjega Posavja kot širše. Rajhenburg je dal med letoma 1131 in 1147 pozidati lastnik posesti, salzburški nadškof Konrad I. Gradnja je bila del vzpostavljanja obrambe in poseljevanja območja na meji med Svetim rimskim cesarstvom in Kraljevino Ogrsko, ki sta leta 1131 sklenila dokončno mirovno pogodbo. V tem času so se tu pojavili ministeriali, ki so po gradu Rajhenburg dobili svoje ime.

Od prve omembe Otona I. Rajhenburškega do smrti zadnjega moškega predstavnika rodbine Hansa Rajnprehta se je zvrstilo 12 generacij. Po imenu poznamo 54 moških in le 16 žensk. Med njimi posebno mesto zaseda Rajnpreht I. Rajhenburški. Z upodobitvijo na monumentalnem delu Triumfalni sprevod je v zgodovini ostal zapisan kot prvi vitez znamenitega cesarja Maksimilijana I. Habsburškega. Tako Rajnprehta kot njegove prednike in potomce srečamo na številnih posestih in funkcijah, v zadnjih desetletjih življenja rodbine so temeljito preuredili tudi matični grad Rajhenburg.

Fotogalerija (Foto: Blaž Zupančič / arhiv Grad Rajhenburg):

Razstava je nastajala več let in je plod dela širše skupine, ključno vlogo pa je imel zgodovinar Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, sicer pa raziskovalec, ki se že desetletja posveča preučevanju srednjega veka. Hajdinjak zagotovo velja za največjega poznavalca rodbine vitezov Rajhenburških, ki je v času med 1141 in 1570 usmerjala razvoj v Posavju in širše na Štajerskem.

Vsebina je umeščena v prostore renesančnega trakta, ki se zaključi s sobo z imenitnimi renesančnimi freskami, ki jih je za razstavo interpretiral dr. Tomislav Vignjević. Z Rajhenburškimi so v lokalnem in širšem prostoru povezane številne enote kulturne dediščine; tudi plastika brestaniške Lepe Sočutne, grad Šrajbarski turn ...

Izvirno muzejsko gradivo smo pridobili iz Narodne galerije Slovenije, Narodnega muzeja Slovenije, Pokrajinskega muzeja Celje in Posavskega muzeja Brežice, besedila dopolnjujejo številne reprodukcije arhivskih in muzejskih dokumentov ter replike izbranih kosov opreme in orožja vitezov, izdelani so bili tudi novi oblačilni videzi. Razstavo dopolnjujejo avtorske risbe in digitalno predstavljena gradiva ter interaktivne vsebine za mlajše obiskovalce, ki jih nameravamo v prihodnjih mesecih še dopolnjevati.

Umestitev v prostor in vizualna podoba razstave in spremljajočih materialov sta delo oblikovalke Polone Zupančič. Ob odprtju izdano zloženko bomo v prihodnjih mesecih dopolnili najprej z razstavnim katalogom, temu pa bo sledil še katalog z znanstvenimi in strokovnimi članki, ki bodo podrobneje predstavili vsebine, na katere se navezuje ta velika in pomembna razstava.

Kustosinja razstave in tudi koordinatorica razstavnega projekta programa je dr. Helena Rožman, muzejska svetovalka, zaposlena v muzejskih enotah Kulturnega doma Krško. Koordinacija dotične razstave je bila organizacijsko zahtevna in kompleksna, saj je pridobivanje muzejskega gradiva in umeščanje razstave v prostor kot tudi sama izdelava razstavne opreme sovpadlo z obdobjem epidemije, ko je bilo gospodarstvo, pa tudi kulturne ustanove v Sloveniji in po Evropi ter tudi v ZDA, od koder smo pridobivali gradiva, ali zaprto ali pa na voljo v zelo omejenem času.

Na slavnostnem odprtju bo zbrane nagovorila Darja Planinc, direktorica Kulturnega doma Krško. Razstavo bosta predstavila avtor Boris Hajdinjak in kustosinja razstave ter vodja projekta, dr. Helena Rožman, odprl pa jo bo župan Mestne občine Krško, mag. Miran Stanko. Kulturni program bodo sooblikovali Ljoba Jenče in Izidor Erazem Grafenauer, Srednjeveška plesna skupina Kulturnega društva Svoboda Brestanica ter Žonglerska skupina Čupakabra.

Pripravili:
Darja Planinc, direktorica
dr. Helena Rožman, kustosinja razstave

Kulturni dom Krško

Objava je sofinancirana s sredstvi Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.