O turizmu v Posavju in v občini Brežice

BREŽICE Prednosti se kažejo v povezovanju deležnikov na področju turizma, je v pogovoru za našo televizijo dejala vršilka dolžnosti direktorice Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice Katja Čanžar. Izpostavila je tudi tesno povezovanje lokalnih turističnih organizacij na regijski ravni. Več pa v naslednjih minutah.

Kako si razlagate znani turistični slogan 'Turizem smo ljudje'?

Turizem smo vsekakor ljudje. Po eni strani smo zelo pomembni zaposleni v tej panogi, tako seveda delavci v turističnem gospodarstvu kot tudi vsi, ki delamo v javnem sektorju na področju turizma, seveda pa so pomembni tudi turisti, se pravi tisti, ki pridejo k nam, ali pa mi kot turisti. Slogan je zelo star, ampak še vedno nam veliko pomeni, da je v tej panogi zelo pomembna izkušnja in ta mora biti nadvse dobra, kar pa seveda lahko dosežemo z nekimi dobrimi odnosi. Konkretno sem se takoj spomnila na naša turistična društva, ki so verjetno v posavskem prostoru ena izmed najaktivnejših in turizem smo ljudje pomeni tudi to, da lahko kot prostovoljec z nekim delom v tej panogi zelo veliko narediš, tako za domačine kot za razvoj kraja, in tudi ustvariš nek dober vtis vsem tistim, ki pridejo v tvoj kraj.

Terme Čatež, Gradovi Posavja, Okusi Posavja

Torej lahko govorimo, da obstaja neka skupna politika razvoja turizma v Posavju? Na kakšen način se to še kaže?

Vsekakor se lokalni zavodi, mi jih imenujemo LTO-ji – lokalne turistične organizacije, se pravi vsi občinski javni zavodi, vsako leto tesneje povezujemo. Povezuje nas že razpis Slovenske turistične organizacije, tako da vsako leto strnemo glave in skupaj prijavimo projekt, kjer smo doslej vsako leto pridobili tudi sredstva, ki so večinoma namenjena promociji določenega segmenta – letos stavimo na 'outdoor', na kolesarstvo, v preteklosti smo izpostavljali kulinarične zgodbe in podobno. Lansko leto smo prvič naredili zelo uspešen tridnevni doživljaj v okviru martinovanja, imeli smo konkretno skupno aktivnost, ki smo jo skupaj promovirali in v prihodnosti si želimo čim več tovrstnih zadev. Seveda moram izpostaviti najuspešnejšo zgodbo Gradovi Posavja in tudi projekt Okusi Posavja, ki povezujejo kulinarični del.

Bi lahko malo več povedali o Gradovih Posavja, ki ste jih ravno omenila. Za kaj pravzaprav gre oz. na kakšen način približujete turistom te zgodbe?

Posavski prostor je na tem področju kulturne dediščine zelo zanimiv, tako vsem nam, ki tu živimo kot tudi turistom, ki nas obiščejo. Terme Čatež lahko pogledamo tudi kot velik arzenal ljudi, ki so na enem mestu, zato smo z Regionalno razvojno agencijo Posavje prijavili projekt Egradovi, grajsko sobano, ki se nahaja v Termah Čatež in kjer si je moč v digitalni obliki, v nekem krajšem prispevku ogledati vse naše gradove in na tak način približati obiskovalcu gradove, kulturno dediščino in grajske zgodbe, da se morda odloči tudi za obisk posameznega gradu. Sam projekt nekako nadaljujemo s tem, da bi obiskovalce morda s kolesi popeljali po neki grajski poti, ki se seveda ustavi tudi v kakšnem dobrem gostinskem objektu, tako da v prihodnosti, glede na to, kako smo se ljudje tudi kot turisti spremenili, tudi na račun pandemije, je verjetno tudi to ena izmed večjih priložnosti razvoja posavskega turizma.

Kolesarjenje, avtodomi

Turizem od vas zahteva dodatne vsebine, dodatne aktivnosti. Kako pa je recimo na področju infrastrukture – prej sva omenili kolesarjenje – se prilagajate tudi na ta način kot občina, da prilagajate infrastrukturo povečanemu obisku?

V Brežicah že vsi nestrpno čakamo odprtje prenovljenega vodovodnega stolpa, ki je nekako naš zaščitni znak, imamo ga tudi v samem grbu občine in se vidi tudi z avtoceste. Občina Brežice je pomembna tudi v tem prometnem koridorju in bomo verjetno tudi na račun stolpa pridobili še kakšnega gosta v tranzitu. Če pa mu lahko ponudimo še kakšno postajališče za avtodome več, potem toliko bolje. Sicer pa je trend v turizmu 'nazaj v naravo', vse bolj so v ospredju 'outdoor' aktivnosti, vse več je pohodnikov in kolesarjev, zanimivejše je čolnarjenje, jahanje, golf in na tak način se tudi lokalna skupnost prilagaja, s tem da financira obnovo marsikatere pohodniške poti in tisto, kar je najpomembnejše in kar je v samih Brežicah v preteklosti manjkalo, je, da financira kolesarske poti.

Omenili ste avtodome. V bistvu je to neka dodatna ponudba, tudi vaša, občinska. Gre za nek čisto nov način turizma pri nas. Kako vi sporočate dodatno ponudbo tem ljudem, ki pridejo z avtodomi oz. kaj oni pričakujejo?

Avtodomarji so zelo zaželeni turisti, verjetno na vseh destinacijah in tudi v Brežicah. Mi imamo tri postajališča za avtodome oz. tudi večjega v samem kampu. Mi kot lokalna skupnost zelo dobro opremljamo vse, ki pridejo, s potrebnimi informacijami. Dve leti nazaj smo vzpostavili infomate, gre za velik računalnik, ki je opremljen z vsemi aktualnimi zadevami, tako s splošnimi informacijami kot s ponudbo, dogodki ipd. opažamo, da avtodomarji radi raziskujejo naše vinorodne okoliše, da jih večkrat vidimo na zelo ozkih poteh, tudi na kakšnem hribovju, česar smo zelo veseli. Na tem mestu bi rada vzpodbudila turistično gospodarstvo, da, če razmišljajo o vzpostavitvi postajališč za avtodome, se naj obrnejo na lokalno skupnost in naj najdejo neko hitro skupno pot, da bi vzpostavili še več tovrstnih zadev.

Na nacionalni ravni je bila pred kratkim sprejeta strategija turizma. Kaj pričakujete od te strategije?

Sama strategija je zelo usmerjena v zeleno, v na nek način butično, v okoljevarstveno in v digitalno. Mi v lokalnem oz. regionalnem prostoru bomo slej ko prej po posameznih občinah strategije sprejemali. Verjamem, da mi v Brežicah takoj, ko se zaključi ta vrhunec naše letošnje sezone, ki je res nad vsemi pričakovanji, saj imajo vsi deležniki zdaj zelo veliko dela, strnili glave in pripravili papir, ki nam bo pokazal, kje želimo, da smo leta 2030 na področju turizma.

Zagotovo pričakujem več ponudbe za otroke, to je tudi tisto, po čemer naši gostje v destinaciji največ povprašujejo, torej od raznoraznih adrenalinskih do doživljajskih, posebnih doživetij. Govorimo o nekih parkih, ki si jih v Brežicah tudi zelo želimo. Po eni strani bomo kot javni zavod spremljali možnosti, da to uresničimo s pomočjo državnih ali evropskih sredstev, po drugi strani pa apeliramo na gospodarstvo, da morda premisli tudi o kakšnem javno-zasebnem partnerstvu na tem področju.

Poudarek bo tudi na 'zelenemu', vse bolj v ospredju bo merjenje količin odpadkov, poraba energentov, to bomo verjetno vsi skupaj zmanjševali z raznimi razpisi za energetske sanacije, pomembna pa bo tudi usmeritev v trajnostno, še naprej bodo v ospredju vse oblike rekreacij in doživetij z nekega drugega zornega kota. Tako, kot je aktualno že zadnjih nekaj let, je pa seveda tudi digitalizacija. Na tem področju smo bili v Brežicah kar precej aktivni in imamo skoraj vse vsebine, od recimo kolesarskih do pohodniških poti že digitaliziranih in vse informacije v zvezi s tem tudi dostopne na spletu. Verjetno nas čakajo še nove aplikacije in načini, ki jih trenutno morda sploh še ne poznamo.