Približno 12 kilometrov dolga pot jih je popeljala skozi slikovito kozjansko pokrajino, mimo travniških sadovnjakov, zgodovinskih znamenitosti in krajev, kjer še danes živijo zgodbe preteklosti.

Po Poti slovenskega tolarja skozi kozjansko pokrajino

Tradicionalni pohod sta organizirala Javni zavod Kozjanski park in Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek v okviru prireditve Praznik kozjanskega jabolka. Letošnji dogodek je potekal tudi v sklopu projekta Utrip gradu Podsreda, ki je namenjen razvoju trajnostnih turističnih doživetij na območju Kozjanskega parka.

Pohodniki so se na lepo jesensko nedeljo podali po približno 12 kilometrov dolgi krožni Poti slovenskega tolarja, ki se začne in konča na gradu Podsreda. Pot jih je vodila skozi Presko, Veliki vrh, Osredek, Rakonco, mimo Preskarjevega mlina, skozi Pečice in čez Goli vrh.

Na posameznih postankih so sodelavci Kozjanskega parka pohodnikom predstavili naravne, kulturne in zgodovinske posebnosti območja.

Na Velikem vrhu tudi pobudnik spomenika slovenskemu tolarju

Prvi del poti je pohodnike vodil mimo razpotja na Marofu, kjer so nekoč stale grajske pristave, nato pa skozi Presko, ki jo zaznamuje slikovit sadni drevored, proti 696 metrov visokemu Velikemu vrhu. Ta poleg razgledov ponuja tudi pomembno zgodovinsko in arheološko dediščino. Na njem stoji spomenik slovenskemu tolarju, nekdanji slovenski denarni enoti.

Posebnost letošnjega pohoda je bilo srečanje z Ivkom Godlerjem, pobudnikom in uresničevalcem ideje o postavitvi spomenika. Pohodnikom je predstavil nastanek zamisli in razloge, zaradi katerih se mu je zdelo pomembno, da ima Slovenija spomenik svoji nekdanji valuti.

Ob tem je beseda tekla tudi o slovenski samostojnosti, državni identiteti in simbolnem pomenu tolarja, ki je bil eden pomembnih simbolov slovenske državnosti.

Na poti ni manjkalo domačih dobrot

Prijetno presenečenje je pohodnike pričakalo na Osredku pri domu krajanov. Grajska kavarna gradu Podsreda je pripravila jabolčni zavitek in jabolčno pito, družina Kunej pa je udeležence pogostila z domačimi dobrotami. Pohod se je nato nadaljeval mimo Preskarjevega mlina, ki ga zaznamuje tragična zgodba iz druge svetovne vojne. Leta 1943 je tam padla večina borcev 2. čete Kozjanskega odreda.

Postanek ob mlinu je bil tudi priložnost za obujanje osebnih in družinskih spominov. Med pohodniki so bili namreč tudi posamezniki, ki so se dogodkov spominjali oziroma so bili z njimi povezani prek svojih bližnjih.

Spoznali stare sadne sorte in naravne posebnosti

Pot je pohodnike vodila še mimo Zupanovega sadovnjaka, kjer so spoznavali pomen cepljenja in vzgoje starih tradicionalnih sadnih sort.

Mimo cerkve sv. Ožbolta so nadaljevali proti Pečicam, kjer so si lahko ogledali zanimive maskarone, kamnite reliefne maske v obliki človeških obrazov, ki so nekoč krasile in simbolno varovale domačije. Na poti proti Golemu vrhu so spoznali tudi hruške kravšce in staro Preskarjevo drnulo oziroma rumeni dren, ki je zavarovan kot drevesna naravna vrednota državnega pomena. Posebno pozornost je pritegnila še stara Preskarjeva hiša z značilnim gankom in kapelico Srca Jezusovega.

Od Golega vrha se je pot pod Orlico postopoma spuščala nazaj proti gradu Podsreda, kjer so pohodniki po približno petih do šestih urah hoje, druženja in odkrivanja kozjanskih zgodb sklenili letošnji pohod.

Pohod, ki povezuje naravo, dediščino in ljudi

Osemnajsta izvedba Pohoda po kozjanskih sadovnjakih je znova pokazala, da pohodništvo ni le rekreacija, temveč tudi priložnost za spoznavanje prostora, njegove zgodovine, ljudi in tradicije.

Območje, po katerem so hodili udeleženci, povezuje več pomembnih pohodniških in drugih tematskih poti, med njimi Pot slovenskega tolarja, Pot po poteh kozjanskih borcev, Pot suverenosti, Zasavsko planinsko pot, Evropsko pešpot E7, Emino in Marijino romarsko pot ter Slovensko turno-kolesarsko pot.

Letošnji pohod je potekal tudi na svetovni dan živali, 4. oktobra, ki sovpada s praznikom sv. Frančiška Asiškega, zavetnika živali in narave.

Praznik kozjanskega jabolka se nadaljuje 10. in 11. oktobra

Dogajanje v Kozjanskem parku se s pohodom še ni zaključilo. Osrednji sejemski del Praznika kozjanskega jabolka bo potekal v soboto in nedeljo, 10. in 11. oktobra 2026, v trgu Podsreda.

Obiskovalci bodo lahko spoznali ponudbo lokalnih pridelovalcev in ustvarjalcev, poskusili domače dobrote ter si ogledali tradicionalno razstavo starih sort jabolk in razstavo z naslovom Čebelja zgodba kozjanskega jabolka. Praznik kozjanskega jabolka tako tudi letos povezuje ohranjanje travniških sadovnjakov, naravne in kulturne dediščine ter promocijo lokalnih pridelkov in tradicionalnih znanj.

Več informacij o programu je na voljo na spletni strani www.kozjanskojabolko.si. 18. Pohod po kozjanskih sadovnjakih je potekal v okviru projekta Utrip gradu Podsreda. Operacijo sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

Vir: Kozjanski park.