Tamara Štajner z romanom Goseničji kožuh osrednja gostja ob dnevu reformacije v Krškem
Tamara Štajner z romanom Goseničji kožuh osrednja gostja ob dnevu reformacije v Krškem
Včeraj je v okviru Festivala Reaktor v Kulturnem domu Krško potekal literarni večer s pisateljico, pesnico in glasbenico Tamaro Štajner, Krčanko, ki že dve desetletji živi in ustvarja na Dunaju.
Na dogodku so predstavili njen romaneskni prvenec Goseničji kožuh, pogovor z avtorico pa je vodil Žiga Kump iz Kulturnega doma Krško. Literarni večer je bil osrednji dogodek ob dnevu reformacije v mestni občini Krško.
Zbrane je uvodoma nagovorila direktorica Kulturnega doma Krško Tinka Vukič, pozdravil pa jih je tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin. V svojem nagovoru je poudaril pomen slovenskega jezika, književnosti in sodobnega literarnega ustvarjanja ter se spomnil krških reformatorjev Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, ki sta pomembno zaznamovala razvoj slovenskega knjižnega jezika. Bohorič je s prvo slovensko slovnico postavil temelje za normiranje slovenskega jezika, Dalmatin pa je leta 1584 izdal prevod celotnega Svetega pisma v slovenščino.
Župan je ob tem izpostavil, da je zavedanje o pomenu jezika za ohranjanje identitete, znanja in kulture aktualno tudi danes. Jezik se namreč razvija skozi ljudi, njihove izkušnje in ustvarjanje, literatura pa omogoča pogled na svet z različnih perspektiv ter spodbuja razmislek o vprašanjih, ki nas povezujejo z drugimi in s samimi seboj. Zahvalil se je avtorici za njen literarni prispevek ter Kulturnemu domu Krško za organizacijo dogodka.
Roman Goseničji kožuh pripoveduje zgodbe treh žensk – Romunke Irine, Hrvatice Jagode in Slovenke Olívie –, katerih poti se križajo na Dunaju. Vsaka se znajde na pragu pomembnih življenjskih odločitev, obremenjena z lastnimi izkušnjami, izgubami in željami po drugačnem življenju. Skozi njihove zgodbe roman odpira vprašanja osebne svobode, odnosov, pripadnosti in iskanja lastne poti.
Tamara Štajner (1987) se je na Dunaj preselila pri devetnajstih letih. Po izobrazbi je magistrica viole, danes pa uspešno prepleta glasbeno in literarno ustvarjanje. Za svoje delo je prejela več pomembnih priznanj. Leta 2024 je za pesniški ciklus Balkan Ultra prejela glavno nagrado Lyrikpreis Meran, istega leta pa še nagrado Kelag za besedilo Luft nach unten na tekmovanju za nagrado Ingeborg Bachmann. Decembra bo za delo Haus Nr. 5 prejela nagrado za književnost dunajskega Združenja Exil.
Literarni večer je s svojo glasbeno izvedbo obogatila akademska violončelistka Ema Krečič Rode.
Dogodek je potekal v sklopu Festivala Reaktor, pri katerem poleg Kulturnega doma Krško sodelujejo še Valvasorjeva knjižnica Krško, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Krško, in Center za podjetništvo in turizem Krško.
