V krški knjižnici brali prepovedane zgodbe. Za tem se skriva pomembno sporočilo
V krški knjižnici brali prepovedane zgodbe. Za tem se skriva pomembno sporočilo
Knjižnice že dolgo niso več le prostor, kamor ljudje prihajajo po knjige. Postajajo tudi središča druženja, ustvarjanja in pridobivanja novih znanj.
To potrjujejo tudi podatki Valvasorjeve knjižnice Krško, ki je v letu 2025 zabeležila več kot 119.000 obiskov, njeni člani pa so si knjižnično gradivo izposodili več kot 319.000-krat. Ob letošnjem Tednu splošnih knjižnic so pripravili številne dejavnosti, s katerimi želijo knjižnico še bolj približati vsem generacijam.
Skoraj 120.000 obiskov in več kot 319.000 izposoj v enem letu
Valvasorjeva knjižnica Krško je pomemben del kulturnega in družabnega življenja v Posavju, kar potrjujejo tudi podatki o njenem obisku in uporabi knjižničnih storitev.
V letu 2025 je imela knjižnica 6.786 včlanjenih članov, kar predstavlja 23,7 odstotka vseh prebivalcev občin Krško in Kostanjevica na Krki. Člani so knjižnico v enem letu obiskali kar 119.030-krat, knjižnično gradivo pa so si izposodili 319.266-krat.
Knjižnica je imela ob koncu leta v svojih zbirkah 193.535 enot knjižničnega gradiva. Poleg osrednje knjižnice v Krškem je svoje dejavnosti izvajala tudi v krajevnih knjižnicah na Senovem in v Kostanjevici na Krki ter s Posavsko potujočo knjižnico. Podatki kažejo, da knjižnica ostaja pomembna za številne prebivalce, ki jo obiskujejo zaradi branja, izobraževanja, različnih dogodkov in druženja.
Knjižnice po Sloveniji letno obiščejo milijonkrat, samo na dogodkih skoraj 922.000 obiskov
Teden splošnih knjižnic, ki po vsej Sloveniji poteka od 16. do 22. novembra 2026, letos zaznamuje geslo »Beremo. Vrednotimo. Povezujemo.« Spremlja ga misel »Knjižnice za zaupanje v svetu sprememb«, s katero organizatorji poudarjajo pomen branja, kritičnega razmišljanja in povezovanja ljudi.
Tudi podatki na nacionalni ravni potrjujejo pomembno vlogo knjižnic. V Sloveniji je leta 2025 delovalo 58 splošnih knjižnic z 242 krajevnimi knjižnicami oziroma enotami in 13 bibliobusi. V enem letu so knjižnice izposodile 21,6 milijona enot fizičnega gradiva, na 24.716 prireditvah pa zabeležile skoraj 922.000 obiskov.
Po raziskavi agencije Valicon iz leta 2025 je bilo med prebivalci Slovenije, starimi od 15 do 75 let, približno 69 odstotkov članov knjižnic ali uporabnikov njihovih storitev.
Knjižnična mreža se je letos še razširila, saj je 1. julija kot samostojen javni zavod začela delovati Knjižnica Ivančna Gorica. Slovenija ima tako 59 samostojnih splošnih knjižnic.
Od prepovedanih knjig do umetne inteligence in digitalne pomoči
V Valvasorjevi knjižnici Krško so ob letošnjem tednu pripravili raznolik program, ki presega tradicionalno izposojo knjig.
Posebno pozornost namenjajo kritičnemu vrednotenju informacij, svobodi branja in vprašanjem, ki jih prinaša sodobna tehnologija. V četrtek, 19. novembra, se je knjižnica pridružila vseslovenski pobudi »Beremo prepovedane zgodbe«, v okviru katere knjižnice z branjem nekoč prepovedanih ali cenzuriranih knjig opozarjajo na pomen svobodnega dostopa do različnih idej.
V sklopu tedna je bil pripravljen tudi pogovor s pisateljem Tonetom Partljičem o njegovem romanu Voranc, obiskovalcem pa so namenili še Digitalno prvo pomoč, program Dobro zdravje, dobre zgodbe, ustvarjalne delavnice, družabne igre, šivanje torb za knjige in izmenjavo sobnih rastlin.
S takšnimi dejavnostmi želijo knjižnico približati tudi tistim, ki vanjo ne zahajajo pogosto, ter jo razvijati kot prostor srečevanja različnih generacij.
»Želimo si, da bi bila knjižnica prostor, ki ga ljudje čutijo kot svojega«
Direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško Urška Lobnikar Paunović poudarja, da prihodnost knjižnic ni povezana zgolj s knjigami, temveč predvsem z ljudmi, ki jih povezujejo. »Želimo si, da bi bila Valvasorjeva knjižnica Krško prostor, ki ga ljudje čutijo kot svojega – prostor, kamor ne prihajajo le po knjige, ampak tudi po nova znanja, navdih, druženje in občutek pripadnosti. Zato nam je še posebej pomembno, da prisluhnemo željam in potrebam naših obiskovalcev ter skupaj z njimi in lokalnimi društvi, ustanovami in ustvarjalci oblikujemo knjižnico, ki povezuje in vključuje vse generacije,« pravi direktorica. Ob tem izpostavlja, da knjižnico soustvarjajo prav njeni obiskovalci. »Teden splošnih knjižnic je lepo povabilo, da se srečamo, bolje spoznamo in skupaj pokažemo, da knjižnico ustvarjamo ljudje – prav vsak, ki prestopi njen prag.«
Knjižnice kot prostor zaupanja v času hitrih sprememb
Predsednik Združenja splošnih knjižnic mag. Igor Podbrežnik opozarja, da imajo knjižnice v času hitrega širjenja informacij in razvoja umetne inteligence še posebno odgovornost. »Zaupanje v knjižnico gradimo vsak dan: s strokovnim delom, odprtostjo za različne poglede in dostopnostjo znanja. Letošnje geslo poudarja, da branje pomaga razumeti svet, vrednotenje informacij omogoča samostojno presojo, povezovanje pa krepi skupnost. Naša naloga je, da te možnosti približamo vsakomur,« poudarja Podbrežnik.
Osrednja slovesnost ob dnevu splošnih knjižnic bo v petek, 20. novembra, ob 11. uri v Mestni knjižnici Kranj, kjer bodo podelili nagrade za inovativne knjižnične projekte in kakovostne predstavitve knjig na portalu Dobreknjige.si.
Ob Tednu splošnih knjižnic tudi brezplačen vpis
V Valvasorjevi knjižnici Krško želijo ob letošnjem tednu spodbuditi tudi nove obiskovalce, zato v vseh svojih enotah omogočajo brezplačen vpis v knjižnico. S tem želijo knjižnične storitve približati širšemu krogu prebivalcev ter spodbuditi branje, ustvarjalnost, pridobivanje znanja in medgeneracijsko povezovanje.
Program dogodkov je objavljen na spletni strani Valvasorjeve knjižnice Krško, informacije o dejavnostih splošnih knjižnic po Sloveniji pa so dostopne na portalu knjiznice.si.



