Na včerajšnji 30. seji Občinskega sveta Mestne občine Krško, ki je potekala 23. aprila 2026, je bilo v okviru točke pobud, vprašanj in predlogov članov občinskega sveta postavljeno svetniško vprašanje, ki se dotika ene izmed bolj nelagodnih tem zadnjih tednov: domnevnih nepravilnosti pri gradnji Parka urbanih športov. Vprašanje ni padlo iz neba. Nastalo je na podlagi prijave Združenja ROVO, nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja in ki je na inšpekcijske službe ter občino naslovila obširno dokumentirano prijavo z naslovom, ki ne pušča prostora za dvoumnost: prijava zaradi suma nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki in onesnaževanja tal.

Gre za projekt v vrednosti približno dveh milijonov evrov. Za javni prostor, namenjen kolesarskim in tekaškim potem, športnim površinam, otroškim igriščem, prostorom za druženje in piknike. Skratka – za prostor, kjer naj bi se zbirali občani in njihovi otroci. In ravno zato je teža navedb, ki jih prijava vsebuje, še toliko večja. Ne gre za spor med dvema podjetjema. Ne gre za tehnično debato med strokovnjaki. Gre za vprašanje, ali se javna investicija izvaja zakonito, varno in v skladu s tem, kar je bilo odobreno.

Kaj prijava sploh navaja?

Združenje ROVO v prijavi navaja več sklopov domnevnih nepravilnosti, za katere bremeni glavnega izvajalca del, družbo SMER d.o.o. iz Radeč, ob morebitni odgovornosti investitorja in nadzora. Slika, ki jo prijava riše, ni prijetna.

Po navedbah prijavitelja naj bi izvajalec izkopno zemljino in gradbene odpadke odvažal in odlagal na lokacijah brez ustreznih dovoljenj – na območju Boršta v občini Brežice in na kmetijskem zemljišču v bližini HE Blanca. Pri odlaganju naj bi sodelovala tudi družba GRADNJE d.o.o. iz Boštanja. Ob tem obstaja sum, da so bili izdani evidenčni listi za ravnanje z odpadki, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju in vsebujejo napačne podatke o prevzemniku odpadkov. Tudi odvoz in prenos izkopne zemljine naj ne bi bil izveden skladno s predpisi – brez potrebnih analiz, brez ustrezne dokumentacije, brez dovoljenj za uporabo na drugi lokaciji.

Toda morda najbolj zaskrbljujoča navedba se nanaša na same temelje objekta. Iz prijave in priloženih fotografij izhaja, da je izvajalec v nosilno konstrukcijo objekta vgrajeval odpadni in rezkani asfalt, klasificiran kot bitumenske mešanice pod oznako 17 03 02. Material naj bi bil pripeljan iz asfaltnih baz Drnovo in KOP Brežice ter vgrajen brez ustreznega certifikata, laboratorijskih analiz in geomehanskega nadzora. Torej v temelje objekta, na katerem bodo stala otroška igrišča.

Prijava navaja tudi sum, da se objekt gradi v neskladju z gradbenim dovoljenjem št. 351-298/2024-6219-8, saj naj ne bi bile izvedene predpisane geomehanske raziskave in analize materialov, konstrukcijski sloji pa niso ustrezno dokumentirani.

Prijava se sklicuje na 332., 333. in 335. člen Kazenskega zakonika, ki obravnavajo obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaževanje pitne vode ter nezakonito ravnanje z odpadki. Poleg tega navaja kršitve Zakona o varstvu okolja in več podzakonskih predpisov o ravnanju z odpadki in obremenjevanju tal. To niso drobne administrativne pomanjkljivosti. To so očitki z možnimi kazenskopravnimi posledicami.

Kaj je bilo vprašano na seji?

Svetniško vprašanje, postavljeno na včerajšnji seji, neposredno naslavlja občino kot investitorja. Kako in kdaj je občina ukrepala, ko je od ROVO prejela prijavo? Kako izvaja nadzor nad glavnim izvajalcem? Ali je bila o nepravilnostih obveščena s strani nadzornika gradnje? Kako komentira navedbe o odlaganju odpadkov na nedovoljenih lokacijah?

A vprašanja gredo še dlje. Ali lahko župan in občinska uprava zagotovita, da so vsi vgrajeni materiali skladni s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem? Ali lahko zagotovita, da bo uporaba objektov in naprav v parku sploh varna in za zdravje neškodljiva? In kakšne bodo posledice za proračun občine, če se izkaže, da je material neustrezen in ga bo treba odstraniti?

Ob vprašanjih je bila podana tudi pobuda: da občina nemudoma zahteva poročilo izvajalca in nadzornika o sledljivosti vseh odpadkov in uporabljenih materialov ter da odredi neodvisno analizo vgrajenih materialov, s katero se izključi sum onesnaževanja tal in zagotovi varnost prihodnjih uporabnikov parka.

Nadzornik, ki ne vidi, ali investitor, ki noče videti?

V jedru celotne zgodbe je vprašanje, ki bi moralo vznemiriti vsakega občana: kako je mogoče, da morebitne nepravilnosti na gradbišču javne investicije prva zazna nevladna organizacija, ne pa investitor sam ali nadzornik gradnje? Mestna občina Krško je investitor projekta. Kot investitor je izbrala izvajalca, imenovala nadzornika in prevzela odgovornost za to, da se projekt izvede v skladu z dovoljenjem, zakonodajo in v interesu javnosti.

Če je nevladna organizacija tista, ki zbira fotografije, analizira klasifikacijo odpadkov, ugotavlja lokacije odlaganja in vse skupaj pošlje inšpekcijskim službam, medtem ko občinski nadzor molči, potem ni problem samo v izvedbi. Problem je v celotni verigi odgovornosti. Vprašanje torej ni le, ali je izvajalec ravnal pravilno, temveč ali je občina sploh vedela, kaj se na njenem gradbišču dogaja. In če ni vedela – zakaj ne?

Račun za molk

Navedbe iz prijave so zaenkrat navedbe. Pristojni organi jih morajo preveriti, inšpektorat mora opraviti svojo nalogo, postopki morajo teči. Toda že sam obstoj takšne prijave – obsežne, dokumentirane, pravno utemeljene – zahteva, da se občina kot javni investitor odzove nemudoma, jasno in transparentno.

Če se bo izkazalo, da so navedbe utemeljene, ne bo odgovornosti mogoče razpršiti na anonimne postopke in formalne akte. Odgovornost bo konkretna, naslovljiva in politična. Če pa se bo izkazalo, da so neutemeljene, bo občina vseeno morala odgovoriti na vprašanje, zakaj takšnih zagotovil ni ponudila sama, še preden jih je morala zahtevati nevladna organizacija.

Združenje ROVO je v prijavi napovedalo, da bo zaradi varstva javnega interesa zahtevalo udeležbo v upravnih postopkih tehničnega oziroma kakovostnega pregleda objekta. To pomeni, da se zgodba ne bo končala s prijavo. Ravno nasprotno – šele začenja se.

Krško si zasluži park, ki bo varen. A zasluži si tudi odgovore, ki bodo jasni. Oboje je dolžnost tistih, ki o tem odločajo. In tisti, ki danes molčijo ali odlašajo z odgovori, bodo jutri težko razlagali, zakaj niso ukrepali, ko je bil čas.

Celotno prijavo Združenja ROVO si lahko preberete tukaj.