Dogodek je bil namenjen razmišljanju o prihodnosti lokalnega okolja, povezovanju različnih generacij ter spodbujanju aktivnega državljanstva in sodelovanja mladih pri oblikovanju razvoja občine Brežice in je potekal v okviru prireditev Brežiškega oktobra 2026.

Okrogla miza je združila predstavnike lokalne skupnosti, izobraževanja, kulture, gospodarstva, turizma in drugih področij družbenega življenja ter dijake SIC Brežice. Skupaj so razmišljali o razvojnih priložnostih občine, izzivih sodobne družbe in pomenu vključevanja mladih v procese odločanja.

Dogodka so se kot gostje udeležili župan Občine Brežice Ivan Molan, ravnateljica SIC Brežice dr. Mojca Tomažin, direktorica Evropskega filmskega festivala Brežice Mojca Florjanič, direktorica ZPTM Brežice Katja Čanžar, strokovnjakinja za področje izobraževanja dr. Stanka Preskar, režiser, scenarist, igraec in producent Luka Marčetić (tudi naš bivši dijak) ter študent in predstavnik društva Mladi za Brežice Jošt Bibič. Pomembno vlogo so imeli tudi naši dijaki Laura Botički (3. Av), Zala Terzič Jazbinšek (3. Ae), Žiga Križanič (3. Az) in Alex Mijajlović (2. At), ki so s svojimi razmišljanji, vprašanji in predlogi prispevali pogled mlade generacije, ki so jih sooblikovali v okviru predmeta Aktivno državljanstvo.

Okroglo mizo je zasnovala in moderirala profesorica Mojca Ogorelc, koordinatorica programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) na SIC Brežice.

Pet vsebinskih sklopov – pet pogledov v prihodnost

Razprava je potekala v petih vsebinskih sklopih, ki so osvetlili ključna področja razvoja občine Brežice do leta 2030.

Brežice 2030 – vizija prihodnosti

V prvem vsebinskem sklopu so udeleženci razmišljali o tem, kakšne Brežice si želimo v prihodnosti. Osrednje vprašanje je bilo, katera področja razvoja bi morala imeti do leta 2030 največjo prednost, da bi Brežice postale še privlačnejše za življenje, delo in ustvarjanje mladih.

Razprava je odprla vprašanja kakovosti življenja, trajnostnega razvoja, prometne povezanosti, stanovanjske problematike, novih zaposlitvenih možnosti in ustvarjanja okolja, v katerem bodo mladi prepoznali svojo prihodnost. Posebna pozornost je bila namenjena sodelovanju med občino, izobraževalnimi ustanovami, gospodarstvom in mladimi.

Izobraževanje, znanje in prihodnost mladih

Drugi vsebinski sklop je bil namenjen izobraževanju kot temelju osebnega, poklicnega in družbenega razvoja. Udeleženci so razmišljali o tem, katera znanja, spretnosti in priložnosti bodo mladi potrebovali za uspešno življenje in delo leta 2030 ter kako jim jih lahko zagotavljamo v Brežicah.

V ospredju so bili pomen kakovostnega izobraževanja, razvoj digitalnih kompetenc, ustvarjalnosti, podjetnosti, kritičnega razmišljanja in vseživljenjskega učenja. Pomembno izhodišče je bilo tudi povezovanje izobraževanja z lokalnim okoljem, saj lahko sodelovanje šol, podjetij in drugih ustanov mladim omogoča praktične izkušnje ter lažji prehod na trg dela. Znanje je ena najpomembnejših naložb v prihodnost, mladi pa potrebujejo priložnosti, da svoje sposobnosti razvijajo tudi v domačem okolju.

Kultura in turizem – prepoznavnost Brežic

Tretji sklop je osvetlil bogato kulturno dediščino Brežic ter možnosti razvoja kulture in turizma. Udeleženci so razmišljali, kako lahko s povezovanjem kulturne dediščine, filmskega ustvarjanja, turizma in mladih, Brežice do leta 2030 postanejo še bolj prepoznavno, ustvarjalno in privlačno evropsko mesto.

Brežice imajo številne kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti, ki predstavljajo pomemben potencial za nadaljnji razvoj. Poseben poudarek je bil namenjen ustvarjalnosti mladih, sodobnim oblikam kulturnega izražanja, digitalni promociji in povezovanju različnih ustvarjalcev.

Kultura in turizem nista pomembna le za obiskovalce, temveč tudi za krepitev lokalne identitete, pripadnosti in kakovosti življenja prebivalcev.

Gospodarstvo, podjetništvo in kmetijstvo

Četrti sklop je bil namenjen gospodarski prihodnosti Brežic. Razprava je izhajala iz vprašanja, kako lahko Brežice do leta 2030 povežejo gospodarstvo, sodobno kmetijstvo, turizem, izobraževanje in podjetništvo ter ustvarijo nove priložnosti, zaradi katerih bodo mladi želeli ostati ali se vrniti v domače okolje. Udeleženci so obravnavali pomen podjetniške pobude, inovativnosti, lokalne pridelave, trajnostnega razvoja in sodelovanja med različnimi gospodarskimi dejavnostmi. Posebno pozornost so namenili tudi ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in spodbujanju mladih k razvoju lastnih podjetniških idej. Razvoj lokalnega gospodarstva je tesno povezan z izobraževanjem, ustvarjalnostjo in pripravljenostjo na spremembe, ki jih prinašata sodobna tehnologija in globalno okolje.

Mladi za Brežice – mladi za Evropo

Zadnji vsebinski sklop je povezal lokalno okolje z evropskim prostorom. Udeleženci so razmišljali o priložnostih, ki jih mladim ponuja Evropska unija na področju izobraževanja, mobilnosti, projektnega dela in sodelovanja. Osrednje vprašanje je bilo, kako lahko mladi iz Brežic s svojimi idejami, aktivnim sodelovanjem in izkoriščanjem evropskih priložnosti postanejo pomembni soustvarjalci razvoja občine in evropske prihodnosti. Poseben poudarek je bil namenjen aktivnemu državljanstvu, demokratičnim vrednotam, mednarodnemu povezovanju in vključevanju mladih v odločanje. Občina Brežice in Evropska unija mladim odpiratra možnosti za pridobivanje novih znanj, izkušenj in poznanstev, hkrati pa jih spodbujata k odgovornemu sodelovanju in aktivni participaciji v družbi. Sporočilo tega sklopa je bilo, da lahko mladi razmišljajo evropsko, delujejo lokalno in s svojimi pobudami pomembno prispevajo k pozitivnim spremembam v domačem okolju.

Mladi niso le prihodnost, temveč tudi sedanjost

Posebna vrednost okrogle mize je bila aktivna vključitev dijakov, ki so sodelovali v razpravi in predstavili svoj pogled na prihodnost Brežic. Njihova prisotnost je poudarila pomen medgeneracijskega dialoga, poslušanja različnih mnenj in vključevanja mladih v razprave o razvoju lokalne skupnosti. Takšni dogodki mladim omogočajo razvijanje komunikacijskih spretnosti, argumentiranega izražanja stališč, kritičnega razmišljanja, samozavesti in občutka družbene odgovornosti. Hkrati predstavljajo priložnost za neposredno srečanje s predstavniki različnih področij družbenega življenja.

Povezovanje lokalnega in evropskega prostora

Okrogla miza je imela pomembno mesto tudi v okviru dejavnosti evropskega programa in projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS), ki ga uspešno in aktivno izvajamo na SIC Brežice že deseto leto. Program spodbuja poznavanje Evropske unije, demokratičnih vrednot, aktivnega državljanstva ter pomena sodelovanja mladih v evropski družbi.

Dogodek je predstavljal primer povezovanja evropskih vsebin z neposrednimi izzivi lokalnega okolja. Evropsko državljanstvo namreč ni le poznavanje evropskih institucij, temveč tudi pripravljenost posameznika, da aktivno sodeluje pri oblikovanju skupnosti, v kateri živi. Prav lokalno okolje je prostor, kjer lahko mladi svoje ideje, znanje, ustvarjalnost in evropske vrednote spreminjajo v konkretna dejanja.

Skupaj ustvarjamo prihodnost Brežic

Okrogla miza Evropski utrip Brežic – Mladi za Brežice, mladi za Evropo; Brežice 2030 je poudarila pomen povezovanja, sodelovanja in skupnega razmišljanja o prihodnosti.

Pet vsebinskih sklopov je povezalo ključna področja razvoja občine: vizijo prihodnosti, izobraževanje, kulturo in turizem, gospodarstvo ter evropske priložnosti za mlade.

Dogodek je ponudil prostor za izmenjavo pogledov, idej in predlogov ter spodbudil razmišljanje o tem, kakšno lokalno skupnost želimo ustvarjati v prihodnjih letih. Predvsem pa je opozoril na pomembno sporočilo: mladi morajo imeti možnost, da so slišani, vključeni in dejavni pri oblikovanju svoje prihodnosti.

Na SIC Brežice verjamemo, da so znanje, ustvarjalnost, sodelovanje, spoštovanje in aktivno državljanstvo temelji uspešne in povezane skupnosti. Z organizacijo tovrstnih dogodkov želimo dijakom omogočati, da presežejo okvirje učilnic, razvijajo svoje potenciale in spoznavajo, da lahko tudi sami pomembno prispevajo k razvoju domačega kraja.

Prihodnost Brežic ni nekaj, kar nas šele čaka. Prihodnost Brežic ustvarjamo že danes – skupaj z mladimi, njihovimi idejami, pogumom in ustvarjalnostjo.

Vsem našim gostom se zahvaljujemo za njihovo sodelovanje, konstruktivne ideje ter odprt medgeneracijski dialog. Zraven pa smo dodali še mnenja in izjave udeležencev okrogle mize.

Izjave in mnenja udeležencev okrogle mize o prihodnosti Brežic 2030

Župan Ivan Molan: »Občina Brežice si prizadeva biti sodobna evropska občina, ki vsem generacijam omogoča kakovostno življenje ter ustvarja dobre pogoje za učenje, delo, ustvarjanje družine in osebni razvoj. To dosegamo z načrtovanim razvojem, vlaganji v infrastrukturo in javne storitve, skrbjo za okolje ter spodbujanjem kulture, športa, turizma in lokalnega gospodarstva. Na področju gospodarstva občina predvsem ustvarja pogoje za razvoj podjetništva. To počne z ustreznim prostorskim načrtovanjem, ki upošteva razvojne pobude in potrebe gospodarstva, ter s podporo in svetovanjem podjetnikom, tudi prek Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice. Našo razvojno usmeritev povezujemo tudi s turizmom, ohranjanjem narave in zelenega okolja ter razvojem podeželja, vinarstva in lokalnih storitvenih dejavnosti. Želimo si namreč občine, ki bo hkrati privlačna za obiskovalce in prijetna za življenje, delo in ustvarjanje. Pri razvoju občine, ki je nenehen proces, je izjemno pomembno sodelovanje občank in občanov. Prejete predloge in pobude vključujemo tudi v pripravo občinskega proračuna, ki je temeljni dokument za načrtovanje razvoja.. Prepričan sem, da lahko le s sodelovanjem ustvarjamo skupnost, ki odgovarja na potrebe ljudi danes in se hkrati odgovorno pripravlja na prihodnost. Posebno pozornost namenjamo mladim, saj so pomemben soustvarjalec prihodnosti. Spodbujamo jih k aktivnemu vključevanju, med drugim tudi s participativnim proračunom za mlade, v okviru katerega sami pripravljajo predloge, o njih glasujejo in tako odločajo o projektih, ki jih želijo uresničiti. Zato je okrogla miza, na kateri mladi predstavljajo svoje poglede, ideje in predloge za prihodnost Brežic, pomembna. Takšne priložnosti za dialog in aktivno sodelovanje mladih pozdravljam in si želim, da bi se nadaljevale tudi v prihodnje.«

Dr. Mojca Tomažin: »V razpravah o oživljanju starega mestnega jedra sem se posebej zavzela za idejo "mestne igralnice" za predšolske otroke in učence prve triade osnovne šole. Po zgledu ljubljanskega Zavoda Mala ulica (https://www.malaulica.si/sl ) bi lahko ustvarili živahen in prijazen prostor za družine, ki bi bil odprt tudi ob vikendih in praznikih. Takšna pridobitev bi pomembno obogatila ponudbo mesta za domačine in turiste, predvsem mlade družine z otroki, ki pogosto iščejo kakovostne in varne vsebine za preživljanje prostega časa. Obenem bi omogočala dragoceno sodelovanje dijakov programa predšolska vzgoja, ki bi lahko skozi praktično usposabljanje z delom in različne animacijske dejavnosti pridobivali praktične izkušnje ter aktivno soustvarjali vsebine za najmlajše.«

Jošt Bibič, društvo Mladi za Brežice: »V imenu Društva mladih za Brežice sem izpostavil problematiko, s katero se soočajo moji vrstniki in katera bo zaznamovala tudi prihodnje generacije. Gre za vse manjšo konkurenčnost naše občine pri privabljanju mladih, ki se po zaključenem študiju v Ljubljani ali Mariboru želijo vrniti domov. Visoko izobraženi posamezniki zaradi močne centralizacije na državni ravni že tako težko najdejo lokalno zaposlitev s plačo, primerljivo tisti v prestolnici, skromna ponudba stanovanjskih površin pa ta korak le še dodatno otežuje. V naslednjih nekaj letih bo naša regija – zlasti v primeru realizacije projekta JEK2 – stala pred veliko priložnostjo, a hkrati tudi pred izzivom, ki bo pomembno oblikoval prihodnost in kakovost življenja v občini. Naša naloga je, da (p)ostanemo aktivni in pripravimo okolje, v katero si bodo želele vrniti in ostati naslednje generacije.«

Mojca Florjanič: »Izjemno sem bila vesela, ker sem lahko sodelovala na okrogli mizi, kjer smo skupaj preko medgeneracijskega dialoga izmenjali mnenja glede stanja ter prihodnosti Brežic v luči mladih, ki mora temeljiti na ustvarjanju boljših pogojev zanje in njihove družine predvsem na področju zaposlovanja, dostopnih stanovanj in možnosti za osebni ter poklicni razvoj. Ključ do uspeha je tesnejše povezovanje izobraževalnih ustanov, ki jih v Brežicah imamo, lokalnega gospodarstva, kulture in turizma, poseben poudarek pa je potrebno v današnjim času nameniti digitalnim znanjem, umetni inteligenci, podjetništvu ter praktičnim izkušnjam mladih že med izobraževanjem. Ukrepi, ki jih moramo prvenstveno zaobjeti so več kvalitetnih strokovnih praks, odlična mentorstva in kvalitetne prve zaposlitve, štipendiranje s poudarkom na deficitarnih poklicih ter intenzivna podpora mladim podjetnikom ter prevzemnikom kmetij. Pomembno razvojno priložnost predstavljajo tudi kultura, filmsko ustvarjanje in turizem, kjer lahko Evropski filmski festival Brežice postane še močnejša platforma za vključevanje mladih ustvarjalcev. V tem delu predlagam vzpostavitev mladinskega filmskega laboratorija ter posebnih spodbud za razvoj ustvarjalnih idej. Mladi morajo dobiti dejansko možnost aktivnega soodločanja o prihodnosti občine, med drugim z ustanovitvijo mladinskega razvojnega sveta, ki bi prevzel najbolj aktivno vlogo v tem segmentu. Njihovo aktivno vključevanje v družbeno življenje, prostovoljstvo ter odločanje mora občina spodbujati ne glede na politično pripadnost. In osrednje sporočilo je, da mladih ne smemo zgolj pozivati, naj ostanejo v Brežicah, temveč jim moramo ustvariti resnične možnosti, da bodo tukaj živeli, delali, si zgradili svoje domove in družabna življenja ter s tem soustvarjali prihodnost Brežic in vseh okoliških krajev. Mladih torej ne smemo zgolj pozivati, naj ostanejo v Brežicah, temveč moramo ustvariti pogoje, da bodo tukaj aktivno preživljali svoja življenja. Brežice leta 2030 naj bodo mesto, ki spoštuje svojo dediščino, je odprto za nove ideje in mladim omogoča resnične razvojne priložnosti - naša uspešnost se namreč ne bo merila samo v novih cestah in stavbah, temveč tudi v tem, koliko mladih bo v našem mestu prepoznalo svojo prihodnost.«

Dr. Stanka Preskar: »Znanja, spretnosti in priložnosti, ki jih bodo mladi potrebovali so pomembni za sobivanje v skupnosti, razumevanje izzivov sodobnega časa in jih morajo pridobiti ne glede v kateri srednji šoli se izobražujejo. To je sodelovanje z ljudmi, skrb za ljudi, reševanje konkretnih primerov, prevzemanje odgovornosti, komunikacija v več jezikih (npr. angleščine, hrvaščina, nemščina), podjetnost in finančna pismenost (ponudbe, načrtovanje in lastna dejavnost), podatkovna pismenost, odgovornost, zanesljivost, trajnostno razmišljanje (varovanje okolja) in biti sposoben učiti se skozi vse življenje.«

Katja Čanžar: »Mladi so pomembni soustvarjalci razvoja naše občine, njihove ideje, pobude in energija pa dragocen prispevek k prihodnosti Brežic. V Brežicah imamo dobro vzpostavljene temelje za kakovostno mladinsko delo, kar potrjujeta tudi ponovno pridobljeni certifikat Mladim prijazna občina in znak kakovosti Sveta Evrope, ki ga nosi naš Mladinski center Brežice kot edini v Sloveniji. V ZPTM Brežice mladim omogočamo priložnosti za osebni razvoj, pridobivanje znanj, mednarodnih izkušenj in aktivno sooblikovanje lokalne skupnosti. Evropski projekti jim odpirajo vrata v svet, hkrati pa želimo, da pridobljena znanja, izkušnje in povezave prinašajo nazaj v domače okolje. Ob tem se zavedamo, da mladi za svojo prihodnost potrebujejo tudi možnosti za zaposlitev, stanovanjsko osamosvojitev in kakovostno življenje v domači občini. Zato je pomembno, da jim prisluhnemo, jih vključujemo v razvojne odločitve in skupaj z njimi oblikujemo Brežice, v katerih bodo želeli ostati oziroma se vanje vračati.«

Luka Marčetić: »Mladim predlagam veliko druženja, obiskovanja različnih krožkov in festivalov.«

Laura Botički: »Brežiška občina ima ogromen potencial, da postane moderno, sodobno in živahno središče, ki mladim in družinam ne ponuja le doma, temveč tudi priložnosti za osebno in poklicno rast. Nova stanovanja ter komunalnimi olajšavami za gradnjo in prenovo bi mladim in družinam omogočili dom v domačem okolju. S pestrimi kulturno-gostinskimi dogajanji bi prebudili mestno središče. Zagotovili bi celoletni kulturni program ter uredili zelene in športne površine za vse generacije. Reki Savo, Krko in Brežiško jezero bi aktivneje vključili v turizem ter še naprej širili kolesarsko mrežo. Z razvojem filmske, ustvarjalne in kulturne industrije bi Brežice spremenili v prepoznavno kulturno stičišče za mlade ter nosilca ustvarjalnega turizma. Naša bogata kulturna dediščina bi postala popolna kulisa za nove umetniške zgodbe. Predlagamo, da se zgradi tudi kakšen klub, kjer bi se med vikendi lahko družili in se bolj povezali med sabo. Mesto bi obogatili še s kakšnim festivalom ter kulturnimi dogodki, da bi se generacije med seboj bolj povezale npr.: starejše generacije bi mlajšim predstavile dela in službe v starih časih, tradicionalne recepte, v povezavi s kulinariko lokalnega okolja. Skozi filme, dokumentarce in kulturne dneve bi ljudem ponosno predstavili bogato zgodovino ter zgodbe naših krajev. Mladim bi tako omogočili praktične izkušnje in vpogled v preteklo življenje in na tak način ohranjajo kulturno dediščino našega Posavja.«

Zala Terzič Jazbinšek: »Ugotovili smo, da bodo mladi leta 2030 poleg formalne izobrazbe najbolj potrebovali digitalna znanja, kritično razmišljanje, ustvarjalnost in sposobnost prilagajanja spremembam. Umetna inteligenca in tehnologija se hitro razvijata, zato ni pomembno samo, da znamo uporabljati tehnologijo, ampak, da znamo razmišljati tudi s svojo glavo, preverjati informacije in sprejemati odgovorne in pomembne odločitve. V Brežicah bi si zeleli več povezovanja med šolami, podjetji, drugimi državami in občino, da bi mladi bolj aktivno sodelovali pri projektih, spoznavali različne poklice in pridobivali nove izkušnje. Pomembno se nam zdi, da bi bilo tudi več izobraževalnih možnosti, predvsem na področju digitalnih tehnologij, umetne inteligence in podjetništva. Dolgoročno bi lahko uvedli v Brežicah nove višješolske ali visokošolske programe, na primer Digitalni marketing, Digitalno poslovanje in Sodobno kmetijstvo. Tako bi mladim omogočili več možnosti za študij v domačem okolju in v Brežice privabili tudi mlade iz drugih krajev.«

Žiga Križanič: »Osebno sem mnenja, da smo v Brežicah dobro povezani z Evropski unijo (EU). Obe brežiški srednji šoli, SIC Brežice in Gimnazija Brežice ter tudi nekatere osnovne šole v naši občini so vključene v projekte kot so Erasmus+, EPAS, Evropa v šoli in druge. Menim, da se izboljšava na teh področjih začne z boljšim informiranjem nas mladih ter da se ti natečaji in izmenjave sploh izvajajo. Najpomembnješe pa jeinformiranje nas mladih o tem, kaj je EU je, kakšne možnosti in priložnosti nam ponuja in zagotavlja. Prav tako je zelo pomembno tudi izobraževanje o politiki, tako na evropski, kot tudi na državni in lokalni ravni. Menim, da do sprememb lahko pride le takrat, ko ljudje razumemo kdo in zakaj je za te spremembe sploh odgovoren, saj opažam, da je med mladimi premalo znanja o kateri koli veji politike in zgradbi države. Pot do razvoja evropske prihodnosti se začne z znanjem in razumevanjem.«

Alex Mijajlovič: »Brežice lahko do leta 2030 povežejo gospodarstvo, sodobno kmetijstvo, turizem, izobraževanje in podjetništvo v skupno razvojno zgodbo. Pomembno je, da podpirajo lokalna podjetja, uvajajo nove tehnologije v kmetijstvo ter povezujejo lokalno hrano s turizmom. Šole in podjetja bi morala tesneje sodelovati, da bi mladi pridobili nova znanja in izkušnje, ki jih potrebujejo na trgu dela. Veliko priložnosti je tudi v spodbujanju mladih podjetnikov, na primer z mentorstvom, finančnimi spodbudami in pomočjo pri ustanavljanju novih podjetij. Pomembno je tudi, da občina privablja nova podjetja in ustvarja ugodne pogoje za razvoj že obstoječih. Tako bi nastajala nova delovna mesta in več možnosti za zaposlitev mladih. Glavni cilj je, da Brežice postanejo okolje, kjer lahko mladi razvijajo svoje sposobnosti, najdejo dobro zaposlitev in si ustvarijo prihodnost, ne da bi se morali odseliti drugam.«

Prispevek pripravila: profesorica Mojca Ogorelc, koordinatorica programa in projekta EPAS, SIC Brežice
Fotografije: Občina Brežice in SIC Brežice

• Category Title