Udeleženci so razpravljali o demografskih izzivih, pomanjkanju ustreznih kadrov, izobraževanju in pomenu povezovanja gospodarstva z izobraževalnimi ustanovami.

Dogodek sta pripravila Regionalna razvojna agencija Posavje in Razvojni center Novo mesto, njegov osrednji poudarek pa je bil na pomenu ljudi, njihovega znanja in kompetenc za dolgoročni razvoj regij.

Regije se ob hitrih tehnoloških spremembah, neugodnih demografskih trendih in pomanjkanju ustrezno usposobljenih zaposlenih soočajo z vse več izzivi. Med ključnimi vprašanji so zagotavljanje kadrov za potrebe gospodarstva, približevanje poklicnih priložnosti mladim in ustvarjanje pogojev za kakovostno življenje ter delo v domačem okolju.

Razvoj človeškega kapitala med prednostnimi nalogami regij

Direktorica RRA Posavje mag. Nataša Šerbec je v uvodnem nagovoru v imenu obeh organizatorjev poudarila pomen povezovanja gospodarstva, izobraževalnih ustanov, lokalnih skupnosti in regionalnih razvojnih organizacij.

»V času, ko pripravljamo nove regionalne razvojne programe za obdobje 2028–2034, je zato še posebej pomembno, da razvoj človeškega kapitala postavimo med ključne razvojne prednostne naloge. Kot regionalni razvojni agenciji imava RRA Posavje in Razvojni center Novo mesto pri tem pomembno povezovalno vlogo. Naša naloga ni le prepoznavanje razvojnih potreb, temveč predvsem povezovanje partnerjev, oblikovanje skupnih rešitev in ustvarjanje pogojev, da se dobre ideje tudi uresničijo,« je poudarila.

Ni dovolj izobraževati, znanje je treba tudi zadržati

Dr. Damjan Kavaš, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja, je predstavil, kako Strategija regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 naslavlja demografske izzive in kakovost življenja v regijah.

Opozoril je, da se kapital seli tja, kjer sta izvedba projektov hitra in stroški vzdržni, podobno pa velja tudi za talente. »Ni dovolj izobraževati – regija mora znanje tudi zadržati in zaposliti,« je izpostavil.

Ob tem je opozoril na demografske spremembe in pričakovani upad delovno aktivnega prebivalstva. Razvoj regij zato zahteva celosten pristop, pri katerem imajo človeški viri pomembno vlogo.

Strategija predvideva policentrični razvoj z vizijo, da bi bilo kakovostno delovno mesto z višjo dodano vrednostjo dosegljivo v oddaljenosti 35 kilometrov od kraja bivanja.

Dr. Robert Drobnič z ministrstva, pristojnega za regionalni razvoj, je predstavil ukrepe, povezane z razvojem kadrov. Med njimi so povezovanje izobraževalnih programov s potrebami gospodarstva, štipendije za deficitarne poklice, vseživljenjsko učenje in krepitev digitalnih veščin.

Podjetja se soočajo tudi s pomanjkanjem ustreznih kompetenc

Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, je spregovoril o kadrovskih potrebah gospodarstva prihodnosti. Poudaril je, da težava ni zgolj pomanjkanje delovne sile, temveč tudi neskladje med znanji in kompetencami, ki so na voljo, ter tistimi, ki jih podjetja dejansko potrebujejo. Ob tem je opozoril na pomen vlaganja v razvoj ključnih kompetenc zaposlenih, saj je to eden od pogojev za dolgoročno konkurenčnost podjetij.

Mladi potrebujejo več informacij o poklicih in možnostih zaposlitve

Pomemben del dogodka je bil namenjen karierni orientaciji mladih, ki lahko prispeva k preprečevanju osipa in razvoju kadrov prihodnosti. Predstavljeno je bilo delo Kariernega centra za mlade VšečKAM in GREM+, ki mladim pomaga pri odločanju o nadaljnjem izobraževanju in poklicni poti.

Karierna svetovalka Maja Rupnik iz enote Kočevje je opozorila, da se mladi pri izbiri poklica pogosto srečujejo s pomanjkanjem informacij o poklicih, študijskih možnostih in potrebah trga dela.

Poudarila je, da imajo karierni centri pomembno vlogo pri prepoznavanju interesov, sposobnosti in kariernih možnosti mladih.

Za uspešno karierno orientacijo je po njenih besedah nujno sodelovanje šol, lokalnih skupnosti, podjetij, staršev in organizacij, ki nudijo podporo mladim.

Za razvoj regij pomembno povezovanje in sodelovanje

Udeleženci dogodka so predstavili različne vidike razvoja človeškega kapitala ter izhodišča za boljše povezovanje razvojnih politik, potreb delodajalcev in posameznikov.

Poudarjen je bil tudi pomen pravočasnega prepoznavanja znanj in kompetenc, ki jih bodo regije potrebovale v prihodnje.

Medregijsko sodelovanje omogoča izmenjavo dobrih praks, prepoznavanje skupnih izzivov in oblikovanje rešitev, ki presegajo meje posameznih občin in organizacij.

Dogodek je bil organiziran s pomočjo sredstev tehnične pomoči evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Ta so med drugim namenjena krepitvi zmogljivosti regionalnih partnerjev za pripravo, medregijsko usklajevanje in izvajanje projektov ter ukrepov za učinkovito upravljanje in uporabo sredstev Evropske unije.

• Category Title

Vir: Regionalna razvojna agencija Posavje in Razvojni center Novo mesto.