V ospredju okrogle mize so bili projekt JEK2, hidroelektrarna Mokrice, zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo ter vse večje potrebe energetskega sektorja po ustrezno usposobljenih kadrih.

Od projekta JEK2 do hidroelektrarne Mokrice

Na Inštitutu za energetiko Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru v Krškem je potekala okrogla miza z naslovom Energetska prihodnost Slovenije: izzivi in priložnosti za razvoj kadrov. Dogodek je združil predstavnike energetskih družb, državnih institucij ter izobraževalnega in raziskovalnega okolja, ki so razpravljali o razvojnih izzivih slovenskega energetskega sektorja in zagotavljanju strokovnjakov za prihodnje projekte.

Prvi del razprave je bil namenjen energetski varnosti, prihodnji proizvodnji električne energije in izvedljivosti velikih energetskih naložb. Svoja stališča so predstavili mag. Andrej Vizjak iz družbe GEN energija, Gorazd Pfeifer iz Nuklearne elektrarne Krško, Boštjan Pišotek iz družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) in dr. Tomaž Nemec z ministrstva.

Posebno pozornost so namenili projektu drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (JEK2), predvsem časovnim in finančnim izzivom njegove izvedbe. Razpravljali so tudi o možnostih vključevanja gospodarstva in odjemalcev električne energije v financiranje prihodnjih proizvodnih zmogljivosti.

Med pomembnimi temami je bilo umeščanje energetskih objektov v prostor, pri čemer so izpostavili hidroelektrarno Mokrice. Govorili so o razvojnem potencialu hidroenergije ter potrebi po usklajevanju energetskih, okoljskih in gospodarskih ciljev. Del razprave je bil namenjen tudi vprašanju, kakšno kombinacijo energetskih virov bo Slovenija potrebovala za zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo po letu 2040.

Energetska podjetja bodo potrebovala vse več tehničnih strokovnjakov

Drugi del okrogle mize je bil namenjen kadrovskim izzivom, s katerimi se že sooča energetski sektor. V razpravi so sodelovali doc. dr. Maja Modic z Univerze v Mariboru, prof. dr. Iztok Tiselj z Instituta »Jožef Stefan«, mag. Ana Vučina Vršnak iz Energetske zbornice Slovenije in Dejan Flašker iz Direktorata za inovacije in digitalizacijo v izobraževanju in znanosti.

Sogovorniki so opozorili na naraščajoče potrebe energetskih podjetij po strokovnjakih s področij elektrotehnike, strojništva in energetike. Ob tem so izpostavili tudi vse večjo konkurenco za tehnično izobražene kadre med različnimi gospodarskimi panogami.

Razprava se je dotaknila ugotovitev raziskave Energetske zbornice Slovenije o kadrovskih potrebah do leta 2030 in priprave nacionalne jedrske kadrovske strategije. Ta bo pomembna za dolgoročno zagotavljanje strokovnjakov, ki jih bo Slovenija potrebovala za razvoj jedrskega sektorja.

Univerza v Mariboru načrtuje nov študijski program jedrske energetike

Med pomembnejšimi poudarki srečanja so bili tudi razvojni načrti Univerze v Mariboru na področju izobraževanja za potrebe jedrske energetike.

Univerza načrtuje vzpostavitev novega študijskega programa jedrske energetike, razvoj celotne vertikale študijskih programov ter raziskovalno-izobraževalnega jedrskega centra. S temi načrti želi okrepiti izobraževanje in raziskovanje na področju jedrske energetike ter prispevati k zagotavljanju strokovnjakov za prihodnje potrebe slovenskega energetskega sektorja.

Udeleženci so poudarili pomen zgodnjega usmerjanja mladih v tehniške in naravoslovne poklice ter tesnejšega povezovanja izobraževalnih ustanov z gospodarstvom. Pomemben del razprave je bil namenjen tudi znanjem in kompetencam, ki jih bodo v prihodnje zahtevale nove energetske tehnologije.

Za izvedbo energetskih projektov ne bodo dovolj le finančna sredstva

Eno osrednjih sporočil okrogle mize je bilo, da načrtovanja prihodnjih energetskih projektov ni mogoče ločiti od dolgoročnega razvoja kadrov. Velike energetske naložbe poleg pravočasnih strateških odločitev, ustreznega financiranja in infrastrukture zahtevajo tudi zadostno število usposobljenih strokovnjakov. Pri tem je ključnega pomena sodelovanje med energetskimi podjetji, državo ter izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami.

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru želi s svojo izobraževalno in raziskovalno dejavnostjo ter povezovanjem z energetskim gospodarstvom prispevati k iskanju rešitev za prihodnje potrebe slovenskega energetskega sistema.

Okroglo mizo sta moderirala Mojca Drevenšek in dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru prof. dr. Sebastijan Seme. Dneve posavske energetike 2026 so omogočili Skupina GEN, Termoelektrarna Brestanica, ELMONT Krško, Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) in Mestna občina Krško.

• Category Title