V novi epizodi podkasta Odnosi so zakon, ki nastaja pod okriljem društva Družina in Življenje, je voditelj Benjamin Siter gostil Janeza Medena, teologa in avtorja, ki pripravlja nov letnik gradiva za zakonske skupine. Pogovor sta posvetila vprašanju, ki se zdi danes vse bolj aktualno: zakaj se mladi ne poročajo in kaj jim pravzaprav manjka — ne toliko poguma, ampak vizije.

Meden opozori na zaskrbljujočo statistiko: delež otrok, rojenih izven zakona, je v Sloveniji presegel 60 odstotkov. Po njegovem prepričanju eden od ključnih razlogov ni le strah pred zavezo, ampak odsotnost temeljnega pogleda na to, kaj zakon sploh je in zakaj je smiseln. Prav temu skuša odgovoriti novo gradivo, ki se bo v zakonskih skupinah znašlo jeseni.

Jedro pogovora so Mednove misli o zgodbi Adama in Eve — ne kot dobesednem zgodovinskem zapisu, ampak kot globoki antropološki pripovedi o naravi človeka. Adam je vzet iz materialnega sveta, še ni dokončan. Eva pa nastane iz nečesa živega in se rodi neposredno v odnos. Iz tega izhaja Medenova teza, da so ženske po naravi bolj bitja odnosa kot moški — in da to ni slabost, ampak dar, ki ga v zakonu oba partnerja prineseta drug drugemu.

V pogovoru se dotakneta tudi skušnjave, ki po Medenovih besedah danes prevladuje zlasti med moškimi — skušnjave samozadostnosti in samoizpopolnjevanja. Moški si gradi telo, kariéro, ideal — zakon pa dojema kot oviro, ne kot prostor, v katerem se šele v polnosti razvije. A prav predanost drugemu, ne udobje, je po Medenovi izkušnji tisto, kar človeka resnično ozdravi.

Kaj torej prinaša ta epizoda tistim, ki se sprašujejo, ali ima zakon še smisel v 21. stoletju? Morda ravno to, kar je najteže dobiti — ne nasvet, ampak temelj.