Konferenca Energetika 2026 je odpirala vprašanja financiranja energetskih projektov, posodobitve omrežij in ohranjanja industrijske konkurenčnosti Slovenije in EU.

Udeležence konference, ki je odprla ključna vprašanja prihodnjega razvoja evropske in slovenske energetike, je pozdravil Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor in direktor Dela. Uvodni nagovor je imel Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo in energetiko, in poudaril, da brez drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem ne bo šlo. »Kot pristojni minister bom vztrajal pri projektu, da ga Slovenija dobi in ga pod našim mandatom zapelje tako daleč, da ga ne bomo več ustavili. In ta trenutek delamo skupaj z državnim sekretarjem dr. Žagarjem pomembne korake, ki so bili že začeti, ki so bili narejeni, niso pa imeli podpore politike. Če naše gospodarstvo in druge države vidijo priložnost v tem projektu, moramo nadaljevati in na ta način z močno proizvodnjo zagotoviti cenejšo oziroma konkurenčnejšo električno energijo.«

Kako financirati gradnjo JEK 2, je razkril osrednji govorec dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. »Če hočemo znižati stroške financiranja, če hočemo znižati tudi potencialna tveganja, je treba tukaj vključiti tudi druge subjekte. Potrebujemo partnerstvo za JEK 2,« je povedal. Pojasnil je, da partnerstvo pomeni predvsem to, da poleg države, javnega financiranja, vključimo tudi zasebnike, torej podjetja, zainteresirana za vlaganja, in gospodinjstva, da vključimo tudi sosednje države v ta projekt. Izpostavil je model 50-25-25, seveda so možni tudi drugi, a je po njegovih besedah ključno, da se zagotovi, omogoči, da poleg države participirajo tudi podjetja, ki želijo vložiti v ta projekt, in da imajo koristi od tega v obliki predvsem znižane cene električne energije za določen del svoje porabe. Enako velja za gospodinjstva, je dodal. Zatem pa je glavni direktor družbe Plinovodi mag. Matija Bitenc predstavil, zakaj energetski prehod ni več vprašanje izbire posameznega energenta, temveč predvsem odpornosti, konkurenčnosti in povezovanja energetskih sistemov. Energetsko načrtovanje mora biti povezano z industrijsko politiko, je sklenil. Porabo energije bi bilo mogoče zmanjšati tudi z izgubo energetsko intenzivne industrije, vendar bi to prizadelo blaginjo. Zato je treba poleg želenega scenarija razogljičenja pripraviti še alternative: »Sisteme moramo dimenzionirati za konice in se pripraviti na odstopanja.«

Ali Evropa izgublja industrijsko moč?

Prva okrogla miza Ali Evropa izgublja industrijsko moč je odprla vprašanja prihodnje energetske in industrijske politike Evropske unije ter vpliva zelenega prehoda na evropsko in slovensko industrijo. Sogovorniki moderatorja Nejca Goleta, pomočnika odgovornega urednika Dela, so bili dr. Tomaž Žagar, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, dr. Tomaž Kmecl, glavni direktor Kolektorja Etra, Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, in dr. Simon Savšek, vodja predstavništva Skupine EIB v Sloveniji.

Nemčija je zaprla svoje jedrske elektrarne in to zdaj čuti vsa Evropa. Jedrska energija je domač, stabilen in čist vir, ki zagotavlja ogromne predvidljive količine energije, pravi dr. Tomaž Žagar. »To je zelo pomembno, pa se mogoče ne zavedamo tega, koliko je cenovna predvidljivost, za pet ali deset let naprej, pomembna. In to vpliva na trge, kjer je veliko manj nestabilnosti. Če imamo vso proizvodnjo odvisno ali od vremena ali od tankerja, ki (ne) bo prišel, je jasno, da to dviga ceno. Negotovost v dobavnih verigah poriva ceno navzgor. In ta vpliv na evropske trge smo premalo upoštevali. Če primerjamo Nemčijo, ki je zaprla jedrske elektrarne, ali pa sosednje države, Francijo, Finsko, Švedsko, ki so obdržale jedrsko energijo, vidimo, da imajo zadnje nižjo ceno električne energije.«

Ali si Evropa sploh lahko privošči zeleni prehod?

Drugo okroglo mizo je z uvodnim predavanjem Omrežje kot hrbtenica energetskega prehoda: investicije v strogo reguliranem okolju odprl direktor Elesa mag. Aleksander Mervar. Poleg njega so v razpravi na temo, ali si Evropa sploh lahko privošči zeleni prehod, stališča izmenjali še mag. Andrej Vizjak, generalni direktor Gen energije, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, dr. Igor Koprivnikar, član uprave Gen-I, ter dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).

Na razpravi so posebej izpostavili vremenska tveganja. Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj je opozoril, da bo letošnje leto po hidroloških razmerah predvidoma najslabše v zadnjih 25 letih, celo slabše od leta 2022. Manjša proizvodnja hidroelektrarn negativno vpliva na poslovanje, vendar so z učinkovitejšim obvladovanjem tveganj in pravočasnim zakupovanjem elektrike posledice omilili. Težave niso omejene na hidroelektrarne.

Generalni direktor Gen energije Andrej Vizjak je pojasnil, da so morali letos zaradi izjemno visoke temperature Save za nekaj tednov zmanjšati moč Nuklearne elektrarne Krško. Takšni dogodki kažejo na vse večji pomen podnebnih tveganj pri načrtovanju proizvodnih virov. JEK 2 zato načrtujejo s samostojnim hladilnim sistemom, ki ne bi bil neposredno odvisen od hidroloških razmer na Savi. S tem želijo povečati zanesljivost prihodnje elektrarne.

Blaž Brodnjak je kritičen do pomanjkanja jasne industrijske strategije. Meni, da bi lahko država z ustrezno razporeditvijo javnih sredstev in vključevanjem zasebnega kapitala podprla tudi največje energetske projekte. Toda brez politične odločitve, predvidljivega regulativnega okolja in izvedljivih projektov kapital sam po sebi ne zagotavlja razvoja.

Slovenija po JEK2 – Kaj bomo z energijo sploh ustvarjali?

Tretja okrogla miza je med drugim odprla razpravo o tem, kakšno Slovenijo želimo graditi do leta 2040 in katere panoge bodo nosilke prihodnje gospodarske rasti. Sogovorniki so razmišljali, kako lahko energetsko politiko spremenimo v razvojno prednost države in katere odločitve moramo sprejeti danes, da bo Slovenija tudi čez dvajset let sodila med najbolj konkurenčna in tehnološko napredna gospodarstva Evrope. O vseh teh temah se je moderatorka Anja Hlača Ferjančič pogovarjala z Rokom Vodnikom, direktorjem Kolektorja Technologies, Markom Drobničem, predsednikom uprave Taluma, in Alešem Skokom, predsednikom uprave Cinkarne Celje.

»Evropska kemija je bila dolga desetletja vodilna v svetu, zdaj pa je to vlogo prevzela Kitajska. Energetska politika Evrope je eden od razlogov, zakaj je tako. Če je vprašanje, ali bomo še kdaj dobili nazaj to, kar smo izgubili – nikoli več. Zato moramo biti naprej tako pametni, da ne bomo dodatno izgubljali,« je opozoril predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok. Dodal je, da izgubljamo industrijsko podstat, ker sprejemamo ne najboljše strateške odločitve. Potrebna je stroškovno sprejemljiva energija, konkurenčna, ne zelo poceni: »Ni treba, da je cenejša od pogojev, po katerih jo dobijo naši konkurenti, naj bo enaka. Pa boste videli, da bomo imeli zelo dobro dodano vrednost.«

• Category Title