Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so začeli pilotno testiranje presejanja za kronično ledvično bolezen (KLB), ki bo trajalo šest mesecev. Testiranje poteka v 15 ambulantah družinske medicine po Sloveniji, ki so bile izbrane na javnem razpisu. Glavni cilj presejanja za kronično ledvično bolezen je čim zgodnejše odkrivanje bolezni.

Pilotno testiranje poteka v zdravstvenih domovih Radovljica, Nova Gorica, Ljubljana, Slovenske Konjice, Murska Sobota, Idrija, Sevnica in Trebnje v 15 ambulantah. V vsaki izbrani ambulanti bo vključenih 50 pacientov, skupaj torej 750 oseb, so za STA pojasnili na NIJZ. Vključeni bodo moški in ženske, starejši od 40 let, pri katerih so že prepoznani dejavniki tveganja za razvoj kronične ledvične bolezni, kot so sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, bolezni srca in žilja ali obremenjena družinska anamneza. Vsaka ambulanta bo iz projektnih sredstev prejela povračilo ocenjenega stroška kadra in laboratorijskih preiskav. Ocenjeni strošek znaša približno 3500 evrov na ambulanto za 50 izvedenih presejanj. Skupno je za ta namen predvidenih 52.500 evrov. Stroški preiskav, ki so namenjene izključno pilotnemu testiranju presejanja za kronično ledvično bolezen, ne bodo bremenili sredstev zdravstvenega zavarovanja, so zapisali na (NIJZ). Namen pilotnega testiranja je preveriti, kako se predvideni presejalni postopek obnese v praksi in ali so v protokolu morda prisotne nejasnosti ali organizacijski izzivi, ki jih bo treba pred nacionalno implementacijo še prilagoditi.

Glavni cilj presejanja za kronično ledvično bolezen je čim zgodnejše odkrivanje bolezni

V začetnih fazah namreč pogosto poteka brez izrazitih simptomov, zato jo je mogoče odkriti šele s ciljanimi preiskavami. Zgodnja prepoznava omogoča pravočasno uvedbo zdravljenja in drugih ukrepov, ki lahko pomembno upočasnijo napredovanje bolezni ter zmanjšajo tveganja za zaplete.

Če se bo presejanje za bolezen v pilotnem testiranju izkazalo kot učinkovito in izvedljivo, na NIJZ predvidevajo, da bi ga implementirali na nacionalni ravni.

Testiranje ne bi bilo samostojni presejalni program, ampak del Državnega programa integrirane preventive kroničnih bolezni pri odraslih - Skupaj za zdravje, katerega del je tudi izvajanje preventivnih pregledov v ambulantah družinske medicine, za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih bolezni oz. pravočasno odkrivanje morebiti že prisotnih kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, debelost, arterijska hipertenzija, kronična obstruktivna pljučna bolezen, depresija in osteoporoza, so še pojasnili.

STA