Dež ni ustavil praznika v Podsredi: 178 razstavljavcev, Carjevič leta 2026 prihaja z Bizeljskega
Dež ni ustavil praznika v Podsredi: 178 razstavljavcev, Carjevič leta 2026 prihaja z Bizeljskega
Kljub deževnemu vremenu je Podsreda zaživela v znamenju jabolk, tradicije in domačih dobrot. Slavnostno so odprli že 27. Praznik kozjanskega jabolka, ki letos združuje več kot 178 razstavljavcev na 153 stojnicah.
Eden od vrhuncev odprtja je bila razglasitev novega Carjeviča leta 2026, prestižni naziv pa je tokrat odšel v Posavje.
Carjevič leta 2026 prihaja iz Vrhovnice na Bizeljskem
Naziv Carjevič leta, ki ga Kozjanski park podeljuje najskrbnejšemu lastniku travniškega sadovnjaka, je letos prejel Marijan Kelhar iz Vrhovnice na Bizeljskem. Priznanje mu je na slavnostnem odprtju podelil Zdravko Počivalšek, sekretar v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, ki je bil tudi slavnostni govornik.
Kelhar je priznanje prejel za skrbno gospodarjenje s travniškimi sadovnjaki ter ohranjanje tradicionalnih sadnih sort in visokodebelnih dreves. Po razglasitvi so novega Carjeviča leta na dvorišču uprave Kozjanskega parka tudi simbolično ustoličili na kamnitem sadjarskem tronu. Poseben trenutek slovesnosti je bilo nazdravljanje z jabolčno penino oziroma ciderjem, ki ga je pridelal prav letošnji nagrajenec.
Slavnostno odprtje ob glasbi in pozdravnih nagovorih
Slavnostni program se je začel s slovensko himno Zdravljico, ki sta jo izvedla Projektni mladinski pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici in OŠ Lesično ob spremljavi Projektnega ansambla nekdanjih učencev obeh šol. Nastopajoče je vodil zborovodja Matej Romih.
Zbrane sta pozdravili direktorica Kozjanskega parka mag. Valerija Slemenšek in županja Občine Kozje Milenca Kranjc. Čeprav je letošnje odprtje spremljalo deževno vreme, je praznik privabil številne obiskovalce. Podsreda je zaživela v sejemskem, kulturnem in družabnem vzdušju.
Na 153 stojnicah se predstavlja več kot 178 razstavljavcev, med njimi ekološke kmetije, sadjarji, domači in umetnostni obrtniki, društva, osnovne šole, vrtci ter različne organizacije. Osrednje mesto ima tudi letos jabolko iz visokodebelnih travniških sadovnjakov, ki so pomemben del naravne in kulturne dediščine Kozjanskega.
Nova znamenitost Podsrede: kamnito jabolko Krivopecelj
Letošnji praznik je prinesel tudi posebno novost. Obiskovalce bo po novem razveseljeval pitnik v obliki jabolka z imenom Krivopecelj, ki ga je iz lipiškega kamna izdelal lokalni umetnik Franci Černelč. Isti ustvarjalec je izdelal tudi kamniti sadjarski tron, na katerem vsako leto simbolično ustoličijo novega Carjeviča leta. Novi pitnik bo ostal trajen spomin na praznik in obiskovalcem ponujal osvežitev tudi ob prihodnjih obiskih Podsrede.
Med prejemniki priznanj tudi ponudniki iz Posavja
Na slovesnosti so podelili tudi certifikate kolektivne blagovne znamke Sožitje – Kozjanski park, ki spodbuja kakovostno, trajnostno in naravi prijazno pridelavo ter ponudbo lokalnih izdelkov in storitev.
Letos so certifikate prejeli trije novi ponudniki: ekološka Kmetija Klaužar, Čebelarstvo Peček in Bogdan Rahten – Vilinska dolina. Med prejemniki sta tudi dva ponudnika iz Posavja. Kmetija Klaužar deluje v Mrčnih selih na območju krške občine, Čebelarstvo Peček pa je povezano z Brezovico na Bizeljskem.
Jabolko, ki povezuje ljudi in ohranja tradicijo
Praznik kozjanskega jabolka že 27 let povezuje sadjarstvo, domačo obrt, kulinariko in kulturno dediščino. Njegovo osrednje sporočilo ostaja ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov, starih sadnih sort in značilne kozjanske krajine.
Letošnje odprtje je bilo posebej zanimivo tudi za Posavje, saj je naziv Carjevič leta pripadel sadjarju z Bizeljskega, med novimi prejemniki certifikatov pa sta tudi dva posavska ponudnika.
|
CARJEVIČ LETA 2026 - NAJSKRBNEJŠI LASTNIK TRAVNIŠKEGA SADOVNJAKA
V sklopu aktivnosti, ki jih izvajamo v travniških sadovnjakih na območju Kozjanskega regijskega parka, vsako leto posebno pozornost namenjamo lastnikom, ki s svojim delom, znanjem in odnosom do narave skrbijo za ohranjanje tradicionalnih travniških sadovnjakov. Eden izmed pomembnih dogodkov je podelitev naziva Carjevič leta – najskrbnejši lastnik travniškega sadovnjaka, ki ga v okviru Praznika kozjanskega jabolka letos podeljujemo že osemnajstič.
V letu 2026 smo v ocenjevanje vključili 14 lastnikov travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega regijskega parka. Pri ocenjevanju smo posebno pozornost namenili urejenosti in ohranjenosti sadovnjaka, skrbi za visokodebelna sadna drevesa, prisotnosti tradicionalnih in avtohtonih sort, vzdrževanju mladih dreves ter ustvarjanju življenjskih prostorov za številne organizme, ki so pomemben del travniškega sadovnjaka. Največje število točk je zbral sadjar Marijan Kelhar iz Vrhovnice na Bizeljskem, ki si je s svojim predanim delom prislužil naziv Carjevič leta 2026.
Marijan z družino gospodari na kmetiji, ki jo domačini poznajo pod imenom Pri Šprajcu na območju Vrhovnice. Na kmetiji se že vrsto let prepletajo vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo in živinoreja. Kmetijska zemljišča ležijo na približno 360 metrih nadmorske višine, na območju, ki je zaradi svojih naravnih danosti primerno za rast in razvoj številnih vrst sadnega drevja. Gre za sadjarske lege, ki so jih domačini že v preteklosti prepoznavali kot primerne za trajne nasade in pridelavo kakovostnega sadja.
Tega se dobro zavedajo tudi Kelharjevi. Skoraj vsako leto svoj sadovnjak dopolnijo z novimi sadnimi drevesi, s čimer nadaljujejo tradicijo in hkrati skrbijo, da bo sadjarska dediščina ostala živa tudi v prihodnje. Danes na kmetiji obdelujejo približno osem hektarjev travinja in travniških sadovnjakov, ki se razprostirajo na več lokacijah – od sadovnjaka na Gmajni, v Jarku, Selah, Prikraju in Belišu do mladih sadnih dreves, posajenih na Zevjeku.
V sadovnjakih prevladujejo jablane, vendar imajo med sadnimi vrstami posebno mesto Pišeške marelice, ki so Marijanu pri srcu že od otroštva. Njegova navezanost na sadno drevje pa se kaže tudi v številnih drugih podrobnostih. Ob prihodu na kmetijo nas ob poti pozdravijo mogočne hruške, ki na tem prostoru rastejo že približno tri stoletja. S svojo velikostjo in starostjo so pomemben del domačije in krajine, njihova številna dupla pa predstavljajo dragocena bivališča za ptice in druge živali. Kljub svoji starosti še vedno dobro rodijo in tako še naprej opravljajo svoje prvotno poslanstvo.
Marijana sta že od otroštva navduševali narava in sadna drevesa. Veliko sadjarskega znanja je pridobil kot samouk, predvsem z opazovanjem, izkušnjami in lastnim delom. Še danes z veseljem pokaže številna drevesa, ki jih je vzgojil sam že v mladosti. Njegovo znanje se tako ne kaže le v urejenosti sadovnjakov, temveč tudi v razumevanju posameznih sort, njihovih značilnosti in potreb ter v spoštljivem odnosu do dreves, ki so del kmetije že desetletja ali celo stoletja. Pri ocenjevanju za naziv Carjevič leta 2026 so imeli pomembno vlogo tudi številni elementi, ki kažejo na skrbno in naravi prijazno gospodarjenje. Posebej velja izpostaviti številna bivališča za različne
organizme, skrbno oskrbovana mlada sadna drevesa ter ohranjanje tradicionalnih in avtohtonih sort. Marijan svoje znanje in pridelek tudi uspešno povezuje s predelavo sadja, saj se lahko pohvali s številnimi kakovostnimi sadnimi izdelki, ki jih z veseljem ponudi širši javnosti.
Travniški sadovnjak pri Kelharjevih tako ni le prostor pridelave sadja. Je življenjski prostor številnih rastlin in živali, del kulturne krajine ter pomemben člen pri ohranjanju sadjarske tradicije Kozjanskega. S svojim načinom gospodarjenja Marijan prispeva k ohranjanju visokodebelnih sadnih dreves, tradicionalnih sort, biotske raznovrstnosti in značilne kozjanske krajine.
Naziv Carjevič leta 2026 je priznanje za Marijanovo dolgoletno skrb, znanje, vztrajnost in predanost sadnemu drevju ter naravi, hkrati pa spodbuda k nadaljnjemu ohranjanju travniških sadovnjakov kot pomembnega dela naravne in kulturne dediščine Kozjanskega, življenjskega prostora številnih organizmov ter prostora, kjer se znanje in tradicija prenašata iz roda v rod.
Zapisal: Adrijan Černelč, član ocenjevalne komisije |
